Tiskanje

a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo

absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje

absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati

absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo

abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila

adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se

adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila

adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se

adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo

adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago

aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton

afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov

aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki

afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje

afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah

agitírati -am nedov. -ajóč; agitíranje (ȋ) |pridobivati koga za kaj|: ~ na, pri volitvah; agitirati za koga/kaj ~ ~ kandidata, stranko

aglutinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aglutiníranje (ȋ) zdrav. sprijeti (se), zlepiti (se): kaj Serum ~a eritrocite; Celice ~ajo

agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu

akcentuírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akcentuíranje (ȋ) jezikosl. kaj ~ besede naglašati, naglaševati; ~ besedilo ‹onaglasiti›, ‹onaglaševati›

akceptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akceptíranje (ȋ) neobč. sprejeti: koga/kaj V družbi ga niso akceptirali; fin. ~ menico

aklamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aklamíranje (ȋ) koga/kaj ~ uprizoritev drame pozdravljati (s ploskanjem, z vzklikanjem); ~ koga pri volitvah izvoliti (s ploskanjem, z vzklikanjem)

aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajini
aklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi

akomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akomodíranje (ȋ) neobč.prilagoditi: kaj čemu ~ svoj način življenja dejanskemu stanju
akomodírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, privaditi se: čemu ~ ~ novim razmeram

akreditírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akreditíranje (ȋ) pooblastiti, imenovati: koga ~ poslanika, novinarja; fin. ~ dobavitelja pri banki |izdati akreditiv|; akreditirati koga za kaj Akreditirali so ga za veleposlanika

aktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivíranje (ȋ) koga/kaj ~ mehanizem sprožiti; ponovno ~ delavca |sprejeti v službo|

aktualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktualizíranje (ȋ) kaj ~ pouk, revijo posodobiti; publ. ~ vprašanje mladinskega prestopništva načeti, oživiti

akumulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akumulíranje (ȋ) zbirati, kopičiti: kaj ~ energijo, vodo

akutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akutíranje (ȋ) jezikosl. kaj |izgovoriti z nizkim tonom|; |zaznamovati z ostrivcem|

akvirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akviríranje (ȋ) neobč. pridobivati, nabirati: koga/kaj ~ naročnike

alarmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alarmíranje (ȋ) koga/kaj ~ gasilce, policijo obvestiti, opozoriti; Novica je alarmirala vse prebivalce vznemirila, razburila

alegorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alegorizíranje (ȋ) |prikazovati, izražati v prispodobi|: kaj ~ smrt, pravico

alêrgičen -čna -o (é) (preobčutljiv): na koga/kaj biti ~ ~ cvetni prah; poud. ~ je nanj |Ne mara ga|
alêrgični -a -o (é) ~o obolenje alergijsko obolenje
alêrgičnost -i ž, pojm. (é)

alfabetírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alfabetíranje (ȋ) (abecedirati): kaj ~ kartotečne listke

ali2 člen.
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|

alimentírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; alimentíranje (ȋ) neobč. preživljati, vzdrževati: koga/kaj ~ otroka; ~ investicijske sklade iz amortizacije

alkalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkalizíranje (ȋ) kem. |narediti, delati alkalno|: kaj ~ raztopino

alkoholizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkoholizíranje (ȋ) |dodajati alkohol|: kaj ~ vino

alocírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alocíranje (ȋ) gosp. razporediti, razporejati: kaj ~ stroške

alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni

aludírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aludíranje (ȋ) izobr. namigovati: na koga/kaj V članku ~a ~ politične razmere

amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ steklo
amalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali

ameliorírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amelioríranje (ȋ) izboljšati (zemljišče): kaj z/s čim ~ nerodovitno površino z namakanjem

amerikanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amerikanizíranje (ȋ) kaj ~ način življenja
amerikanizírati se -am se (ȋ) hitro se amerikanizirati

amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|
amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih

amputírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amputíranje (ȋ) ‹odrezati, odstraniti›: komu kaj ~ bolniku nogo nad kolenom

analizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; analizíranje (ȋ) (razčlenjevati, presojati): koga/kaj ~ gospodarske razmere; kem. ~ snovi; šah. ~ pozicijo

anatematizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatematizíranje (ȋ) koga/kaj neobč. ~ nosilce novih idej obsoditi, izobčiti; ver. izobčiti

anatomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatomizíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ človekovo ravnanje (nadrobno) razstaviti, razčleniti

anektírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anektíranje (ȋ) |nasilno priključiti ozemlje|: koga/kaj k/h čemu Hitler je anektiral Avstrijo k Nemčiji; ~ deželo

anestezírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anestezíranje (ȋ) zdrav. (omrtvičiti, omamiti): koga/kaj ~ ranjenca, organ

angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzelo
angažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se

angléžiti -im nedov. -en -ena; angléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/ kaj ~ imena slovenskih podjetij; poud. Rad ~i |govori angleško|
angléžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Prvotni prebivalci se ~ijo

anglizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anglizíranje (ȋ) angležiti: koga/kaj ~ prebivalstvo
anglizírati se -am se (ȋ) angležiti se: Priseljenci so se hitro anglizirali

animírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; animíranje (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: koga/kaj ~ občinstvo; animírati koga za kaj Animiral jih je za izlet

anotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anotíranje (ȋ) kaj neobč. ~ nekaj pripomb (na kratko) zapisati; pravn. ~ meddržavno pogodbo

antedatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antedatíranje (ȋ) |navesti, navajati starejši datum|: kaj ~ potrdilo, prošnjo

anticipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anticipíranje (ȋ) predvideti, predpostaviti: kaj ~ potek dogodkov; gosp. |vnaprej plačati|

antikizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antikizíranje (ȋ) |delati, narediti podobno antičnemu|: kaj ~ arhitekturo

ántilogaritmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ántilogaritmíranje (ȃȋ) mat. kaj ~ enačbo

antropomorfizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antropomorfizíranje (ȋ) |prisojati, prisoditi čemu človeške lastnosti|: kaj ~ božanstva

anulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anulíranje (ȋ) razveljaviti, uničiti: kaj ~ ček, pogodbo

apátičen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) brezvoljen, top: ~ bolnik; popolnoma ~; apatičen za kaj ~ ~ vse
apátičnost -i ž, pojm. (á) brezvoljnost, topost

apelírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apelíranje (ȋ) na koga/kaj za kaj ~ ~ udeležence zborovanja za podporo (javno) pozivati, obrniti se na; ~ ~ čut za pravičnost sklicevati se

apercipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apercipíranje (ȋ) dojemati, spoznavati: kaj ~ svoje ravnanje

aplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aplicíranje (ȋ) kaj ~ znanje v praksi uporabiti, uveljaviti; aplicirati kaj na koga/kaj ~ čipke na obleko našiti; ~ pravilo na konkreten primer prenesti, prilagoditi

apnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; apnánje (-àt) (á ȃ) apniti: kaj ~ travnik

apníti -ím in ápniti -im nedov. ápni -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it; apnjèn -êna in ápnjen -a; apnjênje in ápnjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ travnik, zemljo

apodíktično nač. prisl. (í) ~ trditi kaj |s popolno gotovostjo|

apostrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apostrofíranje (ȋ) koga/kaj v članku ~ domovino, prijatelja ogovoriti, nagovoriti; V uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril

apretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apretíranje (ȋ) kaj čemu proti ~ blago proti mokroti |obdelati|; ~ tkanino (oplemenititi)

aprobírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aprobíranje (ȋ) (uradno) odobriti, potrditi: kaj ~ šolske knjige

aproksimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aproksimíranje (ȋ) neobč. (približno) oceniti, določiti: kaj ~ vrednost

aranžírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aranžíranje (ȋ) kaj ~ izložbo, stanovanje urejevati, opremljati; ~ turistična potovanja organizirati, pripravljati; ~ skladbo prirediti

argentinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argentinizíranje (ȋ) koga/kaj ~ priseljence
argentinizírati se -am se (ȋ) Priseljenci so se hitro argentinizirali

argumentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argumentíranje (ȋ) utemeljevati, dokazovati: kaj ~ predlog

arhaizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhaizíranje (ȋ) |delati starinsko|: kaj ~ jezik

arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ȋ) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo

aritmetizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aritmetizíranje (ȋ) kaj ~ geometrijski izrek

armírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; armíranje (ȋ) |okrepiti z mrežo|: kaj ~ nosilni steber; ~ steklo

aromatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aromatizíranje (ȋ) kaj ~ domači tobak; ~ kuhano vino odišaviti

arondírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arondíranje (ȋ) |zaokrožiti zemljišča|: kaj ~ polja

artikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; artikulíranje (ȋ) izgovoriti, izgovarjati: kaj ~ glas; neobč. ~ svoje stališče oblikovati

asanírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asaníranje (ȋ) |izboljšati razmere|: kaj ~ okolico mesta; ~ vodnjak

asfaltírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asfaltíranje (ȋ) kaj ~ cesto

asimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asimilíranje (ȋ) koga/kaj ~ izkušnje zgodovine sprejemati, usvajati; biol. ~ hrano ‹usvajati›
asimilírati se -am se (ȋ) ~ ~ s prvotnim prebivalstvom |spojiti se, zliti se|

asociírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asociíranje (ȋ) |povezovati, združevati z asociacijami|: kaj ~ predstave
asociírati se -am se [iji] (ȋ) neobč. ~ ~ za skupne dejavnosti povezovati se, združevati se

asortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asortíranje (ȋ) porazdeliti, razvrstiti: kaj ~ knjige po strokah

aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati

atakírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atakíranje (ȋ) neobč. naskakovati, napadati: koga/kaj ~ trdnjavo

atestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atestíranje (ȋ) izdati atest, potrditi: kaj ~ napravo

atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi

avalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avalíranje (ȋ) fin. |dati (menično) poroštvo|: kaj ~ menico

avansírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avansíranje (ȋ) komu kaj ~ obrtniku stroške za nakup materiala |dati naplačilo, predujem|; ~ v službi napredovati

avanzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; avanzíranje (ȋ) star. napredovati (v službi): v kaj ~ ~ praporščaka; avanzirati za kaj ~ ~ prvega delavca

avivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avivíranje (ȋ) tekst. |poživiti, izboljšati|: kaj ~ tkanino

avskultírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; avskultíranje (ȋ) zdrav. ‹osluškovati›: kaj ~ pljuča

ávtocenzurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ávtocenzuríranje (ȃȋ) kaj ~ članek

avtografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtografíranje (ȋ) tisk. |lastnoročno pisati besedilo|: kaj Sestavljavec je stenografsko knjigo avtografiral

avtomatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtomatizíranje (ȋ) kaj ~ gibe; ~ poslovanje; ~ telefonski promet

avtopsíja -e ž, pojm. (ȋ) neobč. ugotoviti kaj na podlagi ~e (neposrednega ogledovanja, opazovanja); zdrav. opraviti ~o

avtorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtorizíranje (ȋ) potrditi: kaj ~ novi proizvodni postopek; ~ prevod romana |dati dovoljenje za prevod|

ažurírati1 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) urad. |odpraviti zaostanek|: kaj ~ knjigovodstvo

ažurírati2 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) krasiti, robiti z ažurjem; mrežiti: kaj ~ prt

bà razpolož. medm. (ȁ) ~, kaj mi morejo

babljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; babljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a; slabš. babljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|

bacníti in bácniti -em dov. bácni -te in -íte; bácnil -íla, bácnit, bácnjen -a; (bácnit) (í/ȋ/á á) star. brcniti, suniti: koga/kaj ~ kamen, psa

bagatelizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bagatelizíranje (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: koga/kaj ~ probleme

bágrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bágranje (á; ȃ) kaj ~ zemljo

bagríti -ím nedov. bágri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bagrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) star. škrlatiti: kaj ~ tkanino

bájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájanje (ȃ) komu kaj ~ otrokom zgodbe; star. ~ dekletu usodo prerokovati; bajati o kom/čem ~ ~ jari kači

bájiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bájenje (á ȃ) bajati: komu kaj ~ (otrokom) zgodbe

bakríti -ím nedov. bákri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bakrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ pločevino

balansírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balansíranje (ȋ) ~ na vrvi; balansirati koga/kaj ~ krožnike; balansirati z/s kom/čim ~ s skodelico

balírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balíranje (í) |stiskati v bale|: kaj ~ krmo

balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželo
balkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|

balzamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balzamíranje (ȋ) koga/kaj ~ truplo

banalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; banalizíranje (ȋ) |delati, narediti banalno|: koga/kaj ~ dogodek

bandažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bandažíranje (ȋ) koga/kaj teh. ~ cev oviti, poviti; zdrav. ~ roko obvezati, obvezovati

barantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; barantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. za koga/kaj ~ z mešetarjem za vola |pogajati se (za ceno)|; pešaj. barantati z/s čim ~ z lesom prekupčevati, kupčevati

bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju

barbarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barbarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ razmere
barbarizírati se -am se (ȋ) Antična umetnost se je barbarizirala

báriti -im tudi baríti -ím nedov. -i -ite tudi bári -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, bárjen -a tudi barjèn -êna; bárjenje tudi barjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ mesne izdelke

baritírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; baritíranje (ȋ) papir. kaj ~ papir

barokizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barokizíranje (ȋ) kaj ~ gotsko stavbo

bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

básniti -im nedov. -èč -éča; básnjen -a; básnjenje (ȃ) neobč. bajati: komu kaj ~ otrokom zgodbe

bastardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bastardíranje (ȋ) biol. križati: koga/kaj ~ rž in oves; bastardirati koga/kaj z/s kom/čim ~ žrebca z oslico

báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo

bavbáv -a m, člov. (á; ȃ) otr. |namišljeno bitje|; nečlov., poud. prikazovati kaj kot ~ |strah vzbujajoče|

bazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bazíranje (ȋ) publ. imeti kaj za osnovo, temeljiti: na kom/čem Industrija ~a ~ domačih surovinah

bebljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bebljánje; (-àt) (á ȃ) Pijanec ~a; slabš. bebljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|

becáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; becánje; (-àt) (á ȃ) pokr. brcati, suvati: koga/kaj ~ konja

beckáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; beckánje; (-àt) (á ȃ) v koga/kaj ~ ~ luknjo drezati, bezati

beléžiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; beléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ besede zapisovati; publ.: ~ hud mraz → opažati; ~ uspehe → dosegati

belíti1 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; béljenje; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ perilo; ~ stene; pokr. ~ hlode lupiti; neobč. ~ peč za kruh močno segrevati
belíti se in béliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) privzdig.: Breze se ~ijo belo odsevajo, se bleščijo; Lasje se mu ~ijo postajajo svetli, beli

belíti2 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj z/s čim ~ solato z oljem

beneficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; beneficíranje (ȋ) kaj ~ delovno dobo

bentíti -ím nedov. bênti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bentênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. koga/kaj ~ konja |preklinjati|; poud. bentiti nad kom/čim ~ ~ neposlušnim sinom |izražati jezo, nejevoljo|

beráčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; beráčenje (á ȃ) ~ po hišah; poud. beračiti za koga/kaj ~ ~ ljubezen, službo |ponižno prositi, prosjačiti|

bêsen -sna -o in bésen -sna -o; bêsnejši -a -e in bésnejši -a -e (é; é ȇ é; ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; é; ẹ́) ~ človek; poud. ~ udarec |silovit|; upravičeno biti ~ |zelo jezen|; besen na koga/kaj ~ ~ soseda
bêsnost -i in bésnost -i ž, pojm. (é; ẹ́)

besnéti -ím nedov. bêsni -íte in bésni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; besnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pijanec ~i; poud. besneti na koga/kaj ~ ~ otroke |močno se jeziti|

betonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; betoníranje (ȋ) kaj ~ cesto, temelje

bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. -ajóč, -áje; bévskanje tudi bêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a; slabš. Zadnje čase samo ~a |zadirčno govori|; bevskati na koga/kaj Pes ~a ~ tujca; slabš. ~ ~ soseda |zadirčno govoriti z njim|

bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Pes ~e; bevskniti na koga/kaj Pes ~e ~ gospodarja

bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Lisica ~e; bevsniti na koga/kaj Pes je bevsnil na gospodarja

bezáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ murna iz luknje; bezati v kaj ~ ~ luknjo s palico; bezati po čem ~ ~ žerjavici brskati

bezgáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezgánje; (-àt) (á ȃ) redk. v kaj ~ ~ pečico bezati; redk. bezgati po čem ~ ~ predalih brskati

béžno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ pogledati koga na hitro, mimogrede; ~ orisati kaj

bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi

birokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; birokratizíranje (ȋ) slabš. kaj ~ državno upravo |uvajati birokratski sistem|
birokratizírati se -am se (ȋ) slabš. Ustanova se je birokratizirala |postajala uradniško toga|

bistríti -ím nedov. bístri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bistrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ učenca; bistriti komu kaj ~ otrokom duha
bistríti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i

bistroúmno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ rešiti kaj

bístven -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ problem; publ. narediti ~o napako veliko, hudo
bístveno -ega s, pojm. (ȋ) izpustiti kaj ~ega
bístvenost -i ž, pojm. (ȋ)

bístveno1 mer. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ izboljšati; poud. ~ spremeniti kaj |v precejšnji meri|

bístveno2 povdk. (ȋ) ~ je, da vztrajate pri svojem; Kaj drugi mislijo o tem, ni ~

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

bituminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bituminíranje (ȋ) kaj ~ lepenko

bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|

blág -a -o; blážji -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; njen ~i glas
blági -a -o (á; ȃ) zdrav. ~a smrt
blágo -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~ega
blágost -i ž, pojm. (á; ȃ)

blagodêjno nač. prisl. -ej(š)e (é/ȇ; é/ȇ) ~ vplivati na kaj

blagoslávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blagoslávljanje (á) koga/kaj ~ vernike

blagoslovíti -ím dov. blagoslôvi -íte; blagoslôvil -íla, -ít, blagoslovljèn -êna tudi blagoslôvljen -a; blagoslovljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ vernike, zastavo

blagrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blagrovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ nevesto; ~ srečne trenutke

blanšírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blanšíranje (ȋ) kaj ~ kumarice pred vlaganjem ‹obariti, popariti›

blátiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; blátenje (á; á ȃ) koga/kaj poud. ~ sodelavce |sramotiti|; redk. ~ hišni prag mazati z blatom

blazíniti -im nedov. blazínjen -a; blazínjenje (í ȋ) kaj ~ stole

blažíti -ím nedov. bláži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; blažênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ bolečine; privzdig. blažiti koga Ljubezen ~i človeka |ga dela blagega, plemenitega|

blebetáti -ám in blebetáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blebetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ nerazumljive besede; slabš. |nespametno, nepremišljeno govoriti|

bléd -a -o tudi bléd -a -ó; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ obraz; poud. ~ spomin |nejasen|; bled v kaj biti ~ ~ obraz
blédost -i tudi bledóst -i ž, pojm. (ẹ̑; ọ̑)

bledíti -ím nedov. blédi -íte tudi blêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; bledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Mesečina ~i nebo

blefírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; blefíranje (ȋ) neknj. pog. slepiti: ~ na izpitu, pri kartanju; kaj ~ veselje

blekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. ~ tjavdan |nespametno, nepremišljeno govoriti|

blêkniti -em in blékniti -em dov. blêknjen -a in bléknjen -a; blêknjenje in bléknjenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. kaj ~ neumnost |v naglici izreči|; slabš. blekniti komu kaj o čem Menda (mu) nisi kaj bleknil o zadevi |izklepetal|

blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih
blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti

blindírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blindíranje (ȋ) kaj ~ avtomobil

blískati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; blískanje tudi bliskánje (í) kaj Mornar ~a sporočilo; bliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |pogledovati|; knj. pog. Fotografi ~ajo z aparati |fotografirajo z uporabo bliskovne luči|

blískov -a -o (ȋ) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjo
po blískovo nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|

blížati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blížanje (ȋ) kaj k/h čemu ~ kroglo (k) balinu; Ali naj ~am ali zbijam
blížati se -am se nedov. (ȋ) komu/čemu ~ ~ hiši; publ. Sezona se ~a (h) koncu se končuje

bljúvati -am in bljúvati bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljuváti bljújem nedov. -aj -ajte in bljúj -te tudi bljúvaj -ájte in bljúj -te, -ajóč in bljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; bljúvanje tudi bljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri; bljuvati na koga/kaj poud. Strojnice ~ajo ~ sovražnika; Pijanec ~a bruha

blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo

blokírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blokíranje (ȋ) koga/kaj ~ cesto zapreti; ~ promet; ~ tekoči račun; ~ razvoj zavreti

bóbnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóbnanje (ọ̑) Bobnar ~a; bobnati kaj ~ koračnico; slabš. bobnati kaj o kom/čem ~ laži o sosedih |povsod razglašati, pripovedovati|; bobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi

bóčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hrbet, obrvi
bóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Čez dolino se ~i most

bódckati -am in bôdckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bódckanje in bôdckanje (ọ́; ȏ) poud. koga posmehljivo ~ prijatelja |dražiti, zbadati|; bodckati v koga/kaj ~ ~ blago

bodljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bodljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj ~ sošolca z iglo; ~ po blagu

bóg3 razpolož. medm. (ọ̑) O ~, kaj bo iz tega; ~, tega pa nismo pričakovali; ljubi ~; ~ nebeški

bógati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bóganje (ọ̑) star. ~ ~ med seboj ujemati, skladati se; star. bogati se z/s kom za kaj ~ ~ s prodajalcem za ceno pogajati se

bogatíti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bogatênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podjetje; ~ zemljo s humusom
bogatíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v znanju

bóg si ga védi1 tudi bógsigavédi vpraš. člen. zv. (ọ̑ ẹ́) poud. |kdo ve|: predstavljati si ~ ~ ~ ~ kaj; Ali se bova še srečala, ~ ~ ~ ~

bóg vé2 [kv] prvi del nedol. zaim. zv. (ọ̑ ẹ́) ~ ~ kaj, kako, kakšen

bóg védi2 prvi del nedol. zaim. zv. (ọ̑ ẹ́) ~ ~ kaj, kakšen, kako

bóg vé kàj ~ ~ čésa [kv] s, nedol. zaim. zv. (ọ̑ ẹ́ ȁ ọ̑ ẹ́ ẹ́/ẹ̑) misliti si ~ ~ ~; ~ ~ česa se je spomnil

bojeváti se -újem se nedov. -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se, -án -ána; bojevánje; (-àt se) (á ȗ) proti komu/čemu ~ ~ ~ bolezni, sovražniku; bojevati se za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo; bojevati se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom
bojeváti -újem (á ȗ) poud., z notranjim predmetom kaj proti komu/čemu ~ boj proti osvajalcem |bojevati se|; poud. bojevati kaj z/s kom/čim ~ boj z boleznijo, s sovražnikom |bojevati se|

bojkotírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bojkotíranje (ȋ) koga/kaj ~ državo, tekmo

bókati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ doge, pločevino; gozd. ~ kopo

bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali

bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. bôksnjen -a tudi bóksnjen -a; bôksnjenje tudi bóksnjenje (ó ȏ; ọ́ ọ̑) knj. pog. koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh udariti, suniti

bóljšati se -am se nedov. -ajóč se; bóljšanje (ọ̑) Vreme se ~a
bóljšati -am (ọ̑) izboljševati: kaj ~ ceste

boljševizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; boljševizíranje (ȋ) slabš. koga/kaj ~ odnose v družbi |prilagajati boljševizmu|
boljševizírati se -am se (ȋ) slabš. Časopisi se ~ajo

bolščáti -ím [u̯š] nedov. bôlšči -íte, -èč -éča; bôlščal -ála, bôlščat, -án -ána; bolščánje; (bôlščat) (á í) ~ izpod čela; bolščati v koga/kaj ~ ~ soseda, strop

bombardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bombardíranje (ȋ) koga/kaj ~ mesto, ranjence; bombardirati koga z/s čim ~ prijatelja z vprašanji

bombírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bombíranje (ȋ) teh. kaj ~ pločevino |izbočiti, zaobliti|; Konzerva ~a |se ji izboči dno, pokrov|

bóna fíde nač. prisl. zv. (ọ̑ ȋ) lat. cit. storiti kaj ~ ~ v dobri veri

bondírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bondíranje (ȋ) tekst. kaj ~ pletivo

bonificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bonificíranje (ȋ) komu ~ kupcu zaradi napake v blagu |dati popust|; bonificirati kaj ~ močvirje |izboljševati tla v močvirju|

bonitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bonitíranje (ȋ) kmet. kaj ~ zemljišča |določati, določiti kakovost, uporabnost zemljišča|

boríti se -ím se nedov. bôri se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; borjênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) bojevati se: proti komu/čemu ~ ~ ~ sovražnikom; poud. boriti se skozi kaj ~ ~ ~ zamete |težko hoditi, iti|; boriti se za koga/kaj ~ ~ ~ obstoj; boriti se z/s kom/čim ~ ~ z nasprotnikom; poud. ~ ~ s spancem |s težavo se upirati|

bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|

bótati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bótanje (ọ́; ọ̑) star. pogajati se; mešetariti: za kaj ~ ~ ~ plačilo

botíti -ím nedov. bôti -íte, -èč -éča, -íl -íla, -ít, -èn -êna; botênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) |vlažiti seme|: kaj ~ fižol pred sajenjem

bóžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po glavi; neobč. Veter ~a lica

bránati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bránanje (á; ȃ) kaj ~ njivo

braníti in brániti -im nedov. bráni -te in -íte, -èč -éča; bránil -íla, bránit, bránjen -a; bránjenje; (bránit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ svoje stališče; ~ obtoženca; braniti koga/kaj pred kom/čim ~ hčer pred vsiljivci; ~ letališče pred napadom; braniti komu koga/kaj ~ komu nevesto, pijačo; ~ prijatelju piti
braníti se in brániti se -im se (í/ȋ/á á) česa ~ ~ zdravila

bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati

brátovsko primer. prisl. (á) ~ razdeliti kaj

brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|

brazdáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brazdánje; (-àt) (á ȃ) ~ po vodi; star. brazdati komu kaj ~ sodelavcu ugled jemati ugled, sramotiti

brázditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; brázdenje (á ȃ) neobč. kaj Skrbi mu ~ijo obraz delajo gube; neobč. ~ na polju orati

brbotáti -ám tudi brbotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; brbotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Voda v loncu ~a; poud. brbotati kaj ~ nerazločne besede |govoriti|

bŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕcanje (ŕ; ȓ) Konj ~a; brcati koga/kaj ~ nasprotnika; knj. pog. ~ žogo igrati nogomet; brcati v koga/kaj ~ ~ vrata

bŕcniti -em dov. bŕcnjen -a; bŕcnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ psa; kletv. Naj ga koklja ~e; slabš. ~ delavca iz službe |odpustiti|; brcniti v koga/kaj ~ ~ steno

bremeníti -ím nedov. bremêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, bremenjèn -êna; bremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Izdatki za vojsko ~ijo državni proračun; publ. bremeniti koga česa ~ znanca pomoči pri vlomu → dolžiti, obtoževati

brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i

brénkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brénkanje (ẹ̑) kaj ~ melodijo; poud. ~ eno in isto |govoriti, pripovedovati|; brenkati na kaj ~ ~ kitaro; slabš. brenkati po čem ~ ~ klavirju |igrati na klavir|

brenkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brenkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ melodijo; brenkljati na kaj ~ ~ kitaro

brénkniti -em dov. brénknjen -a; brénknjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ nekaj akordov; brenkniti na kaj ~ ~ harfo

brêsti brêdem nedov. -i -íte, -óč; brêdel -dla tudi brédel brêdla, star. brèl brêla, brèst/brêst, bredèn -êna; bredênje; (brèst/brêst) (é) kaj ~ vodo; bresti čez kaj ~ ~ reko; bresti skozi kaj ~ ~ grmovje; poud. bresti v kaj ~ ~ dolgove |zelo se zadolževati|

brezbrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; redk. ~ otrok brezskrben; biti ~; brezbrižen do koga/česa ~ ~ drugih; ●brezbrižen nasproti komu/čemu ~ ~ lačnim do lačnih; brezbrižen za koga/kaj ~ ~ okolico
brezbrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

brezbrížno nač. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) ~ gledati kaj; ~ se potepati

brezčútno nač. prisl. -ej(š)e (ú/ȗ; ú/ȗ) ~ kaj opazovati

brezpláčno nač. prisl. (á) prejemati kaj ~

brezúpno nač. prisl. -ej(š)e (ú/ȗ; ú/ȗ) ~ želeti kaj

brígati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ȋ) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbeti
brígati -am (ȋ) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva; s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je

briketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briketíranje (ȋ) kaj ~ premogov prah |stiskati, stisniti v brikete|

brinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briníranje (ȋ) teh. kaj ~ puškine cevi |prekrivati s kovinskim oksidom|

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

briskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briskíranje (ȋ) ne upoštevati, podcenjevati: koga/kaj ~ tuje interese

brízgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brízganje (ȋ) Voda ~a; brizgati kaj ~ belež na steno

brizgljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brizgljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ vodo

brízgniti -em dov. brízgnjen -a; brízgnjenje (í ȋ) Kri ~e iz žile; brizgniti kaj ~ vodo v zrak

brljúzgniti -em dov. brljúzgnjenje (ú ȗ) poud. kaj ~ vodo v obraz |pljusniti, brizgniti|

brodíti bródim nedov. brôdi -íte, -èč -éča; brôdil -íla, brôdit; bródenje; (brôdit) (í/ȋ ọ́) ~ po blatu; ~ z rokami po laseh; broditi skozi kaj ~ ~ resje

bronírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; broníranje (ȋ) brinirati: kaj ~ ohišje aparata

bronsírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bronsíranje (ȋ) kaj ~ okvir

brošírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; brošíranje (ȋ) |mehko vezati|: kaj ~ knjige

bŕskniti -em dov. bŕsknjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ časopis od sebe suniti, odriniti

bŕsniti -em dov. bŕsnjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ papirje od sebe suniti, odriniti

brtvíti -ím nedov. bŕtvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; brtvênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) tesniti: kaj ~ sod

brúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúhanje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ kri; poud. bruhati na koga/kaj Strojnice ~ajo (ogenj) na sovražnika |streljajo|; ~ ~ nasprotnika ogenj |silovito ga napadati|; Ognjenik je začel ~; Ponesrečenec ~a

brúhniti -em dov. brúhnjen -a; brúhnjenje (ú ȗ) kaj ~ pijačo iz sebe; poud. ~ v jok |nenadoma zajokati|; brezos., poud. Nesramnež, je bruhnilo iz dekleta |je reklo dekle|

brúnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúnanje (ȗ) prakt.sp. kaj ~ stene hiše |delati iz brun|

brúncati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúncanje (ú; ȗ) prakt.sp. kaj ~ pot |tlakovati z brunci|

brúndati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúndanje (ȗ) Medved ~a; brundati kaj ~ (si) pesem |mrmraje peti|

brusíti1 in brúsiti -im nedov. brúsi -te in -íte, -èč -éča; brúsil -íla, brúsit, brúšen -a; brúšenje; (brúsit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ dleto, steklo; neobč. ~ okus občinstva izboljševati; poud. ~ noge, pete |hitro hoditi, teči|; lov. žarg. Divji petelin že ~i |končuje svoj spev|; brusiti kaj ob kaj Golob (si) ~i kljun ob kamen |drgne|

brusíti2 in brúsiti -im nedov. brúsi -te in -íte, -èč -éča; brúsil -íla, brúsit, brúšen -a; brúšenje; brúsit (í/ȋ/ú ú) kaj Konj ~i vodo iz gobca izmetava; slabš. brusiti komu kaj ~ očetu očitke |očitati mu|

bŕzdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕzdanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ konje; poud. ~ čustva, strasti |obvladovati, zadrževati|
bŕzdati se -am se (ŕ; ȓ) poud. |obvladovati se, zadrževati se|

brzojáviti -im dov. brzojávljen -a; brzojávljenje (á ȃ) komu/čemu kaj ~ agenciji novico; brzojaviti po koga ~ ~ očeta

brzojávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brzojávljanje (á) komu/čemu kaj ~ potnikom spremembe

bubljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; -àt, -án -ána; bubljánje; (-àt) (á ȃ) poud. Starec ~a |nerazločno govori|; poud. bubljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|

búcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búcanje (ȗ) otr. |dregati, zbadati|: koga/kaj ~ polža s slamico

búcniti -em dov. búcnjen -a; búcnjenje (ú ȗ) otr. |narahlo dregniti, zbosti|: koga/kaj ~ otroka
búcniti se -em se (ú ȗ) otr. |zbosti se|

budíti -ím nedov. búdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, bujèn -êna; bujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ zaspanca; neobč. buditi komu kaj ~ staršem spomine vzbujati
budíti se -ím se (í/ȋ í) Zgodaj se budi se zbuja

búhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búhanje (ú ȗ; ȗ) Ogenj ~a iz odprtine; poud. Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; star. buhati koga v kaj ~ sošolca v rebra suvati; poud. buhati v koga/kaj Veter ~a ~ obraz |se s silo zadeva|

búljiti -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, -en -ena; búljenje (ú ȗ) ~ predse; buljiti kaj ~ oči; buljiti v koga/kaj Kaj ~iš vame

búnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búnkanje (ȗ) na kaj ~ ~ vrata; bunkati po čem ~ ~ oknu; poud. bunkati koga |tepsti|

búnkniti -em dov. búnknjen -a; búnknjenje (ú ȗ) koga v kaj ~ prijatelja v rebra; bunkniti po čem ~ ~ vratih

búriti -im nedov. -èč -éča; búrjen -a; búrjenje (ú ȗ; ȗ) neobč. koga/kaj Veter ~i morsko gladino jo dela valovito, razgibano; Ti dogodki so ga burili vznemirjali, razvnemali; neobč. ~ po sobi z nožem divjati

búrkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búrkanje (ȗ) neobč.: koga/kaj ~ morsko gladino jo delati razgibano, valovito; Čustva ga ~ajo vznemirjajo, razvnemajo; neobč. Vino ~a iz posode pljuska

búšiti -im dov. búšenje (ú ȗ) Voda ~i iz votline; poud.: ~ iz hiše |hitro oditi, planiti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušiti ob koga/kaj Val ~i ~ skalo se s silo zadene

búškati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búškanje (ȗ) poud. koga/kaj po čem ~ fanta po hrbtu |udarjati s pestjo|

búškniti -em dov. búšknjen -a; búšknjenje (ú ȗ) poud. koga/kaj v kaj ~ sošolca v hrbet |suniti, dregniti|

bútati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bútanje (ú ȗ; ȗ) poud.: Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; Srce ~a |močno bije|; knj. pog. butati koga/kaj ~ sošolca s komolcem suvati, dregati; butati ob kaj Valovi ~ajo ~ obalo; poud. butati po čem ~ ~ vratih |močno udarjati|; knj. pog. butati z/s čim ~ z vrati loputati; brezos., poud. butati komu V glavi mu ~a |čuti topo bolečino|

bužírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bužíranje (ȋ) zdrav. kaj ~ požiralnik

bzíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bzíkanje (í; ȋ) poud. Komarji ~ajo |brenčijo|; poud. bzikati kaj ~ slino |brizgati|

bzíkniti -em dov. bzíknjen -a; bzíknjenje (í ȋ) poud. kaj ~ slino |brizgniti|

caríniti -im nedov. carínjen -a; carínjenje (í ȋ) kaj ~ blago na meji

cedírati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cedíranje (ȋ) pravn. odstopiti: kaj ~ terjatev

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

cefráti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefránje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ blago, rob obleke
cefráti se -ám se (á ȃ) Srajca se na rokavih že ~a

cél -a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo; nevtr. Kolač je še ~
céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število
céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›
célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|
célost -i ž, pojm. (ẹ́)

celôtnostno ozirn. prisl. (ó) dojemati kaj ~

cementírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cementíranje (ȋ) kaj ~ tla; ~ kozarec, sod cimentirati; kovin. ~ jeklene predmete |utrjevati z ogljikom|

céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč

ceníti -ím nedov. céni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cenjèn -êna; cenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ izdelke

cénkati se● -am se nedov. -ajóč se; -áje se; cénkanje (ẹ̑) pogajati se: za kaj ~ ~ ~ ceno

centralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; centralizíranje (ȋ) osrediniti: kaj ~ državno upravo

centrifugírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; centrifugíranje (ȋ) kaj ~ perilo

centrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; centríranje (ȋ) kaj ~ kolo |naravnati, usrediti|; šport. Igralec je odlično centriral |podal žogo proti sredini|

cenzurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cenzuríranje (ȋ) kaj ~ filme, knjige; ~ uvodni del članka (izločiti, prepovedati)

cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko
2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto
3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini
cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo

cernírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cerníranje (ȋ) obkoliti, zajeti: kaj ~ vojaško enoto

cianizírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cianizíranje (ȋ) kaj ~ sadike; kovin. ~ jeklo

cífrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cífranje (ȋ) star. krasiti, lepšati: koga/kaj ~ rob na prtu
cífrati se -am se (ȋ) star. lepotičiti se, lepšati se: Rada se ~a

ciklonizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ciklonizíranje (ȋ) kaj ~ mrčes |uničevati s plinom|

ciklostilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ciklostilíranje (ȋ) redk. ciklostirati: kaj ~ okrožnico

ciklostírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ciklostíranje (ȋ) kaj ~ letake

cíkniti1 -em dov. cíknjenje (í ȋ)
1. na koga/kaj knj. pog. ~ ~ kaj neprijetnega namigniti
2. Vino ~e; cikniti po čem Žganje je ciknilo po prismojenem

cíljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cíljanje (í) v kaj ~ ~ tarčo; ciljati na koga/kaj z/s čim Na koga ~aš s to pripombo → meriš, namiguješ; Na to službo ~a več ljudi → meri, jo pričakuje

cimbelíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cimbelíkanje (í; ȋ) zvoniti (z malim zvonom): kaj ~ zadnjo uro

cimbelínkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cimbelínkanje (ȋ) manjš. zvoniti (z malim zvonom): kaj ~ zadnjo uro

cimentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cimentíranje (ȋ) |označiti, potrditi mero|: kaj ~ steklenico

címprati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; címpranje (ȋ) neknj. ljud. kaj V prostem času rad kaj ~a dela, sestavlja

cingljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cingljánje; (-àt) (á ȃ) Zvonček ~a; poud. cingljati čez kaj Voda ~a ~ kamenje |žubori|; cingljati z/s čim ~ s tolarji v žepu

cíniti -im nedov. -èč -éča; cínjen -a; cínjenje (í ȋ) kositriti: kaj ~ jekleno pločevino; ~ preluknjano posodo

cínkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cínkanje (ȋ) kaj ~ pločevino

cirkumflektírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cirkumflektíranje (ȋ) jezikosl. kaj ~ samoglasnik

citátno nač. prisl. (ȃ) ~ kaj ponazoriti z (dobesedno) navedbo

citírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; citíranje (ȋ) koga/kaj ~ odlomek iz razprave (dobesedno) navesti; neobč. ~ očividca zaradi pričevanja pozvati, poklicati (na sodišče)

citrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; citríranje (ȋ) zdrav. kaj ~ kri

civilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; civilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ barbare, družbo
civilizírati se -am se (ȋ) začenjati se civilizirati

cizelírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cizelíranje (ȋ) kaj ~ nakit, pladenj |krasiti z vrezovanjem okraskov|

cmévkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cmévkanje (ẹ̑) Pes šibko ~a; slabš. cmevkati kaj ~ nekaj nerazumljivega |govoriti, pripovedovati|

cmŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cmŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) redk. kaj počasi ~ žganje srkati, srebati

conírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; coníranje (ȋ) kaj ~ površine |določati namembnost površin|

cúcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúcanje (ȗ) otr. |sesati|: kaj ~ palec

cucljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cucljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., otr. |sesati|: kaj ~ prst

cúfati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúfanje (ȗ) neknj. pog. cefrati, rahljati: kaj ~ perje, žimo
cúfati se -am se (ȗ) slabš. |prepirati se|

cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi
cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje

cukljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cukljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., knj. pog. koga za kaj Otrok jo je cukljal za lase |rahlo vlekel|
cukljáti ga -ám ga (ȃ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|

cúkniti -em dov. cúknjen -a (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj ~ mater za rokav potegniti; knj. pog. cukniti kaj Cukni malo žganja popij; knj. pog. Konj je cuknil, toda voz se ni premaknil potegnil
cúkniti ga -em ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|

cúrniti -em dov. cúrnjen -a (ú ȗ) kaj ~ malo žganja v čaj; Iz rane je curnila kri

cúzati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; cúzanje (ȗ) knj. pog. sesati: kaj Otrok ~a prst; poud. Rad ~a vino |pije|

cuzljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cuzljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., knj. pog. kaj ~ prst sesljati

cvréti cvrèm nedov. cvrì -íte, cvróč; cvŕl -a, cvrét, cvŕt -a; cvrênje tudi cvŕtje; (cvrèt/cvrét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jajca, piščanca
cvréti jo cvrèm jo (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti z vso naglico |teči, bežati|
cvréti se cvrèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ ves dan na plaži |biti na vročem soncu|

čák -te okrnj. glag. (á/ȃ) neknj. pog. čakaj, počakaj: ~, kaj je že to; ~ me, hinavec

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

čárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čáranje (ȃ) kaj ~ zaklade iz zemlje; znati ~

časopís -a m (ȋ)
1. naročiti se na ~; prakt.sp. dati kaj v ~ objaviti v časopisu; snov., prakt.sp. zaviti v ~ v časopisni papir
2. biblio. revija: leposlovni ~

častiljúbje -a s, pojm. (ȗ) storiti kaj iz ~a

častíti -ím nedov. části -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, čaščèn -êna; čaščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ zaslužnega človeka; ~ koga po božje; ~ spomin slavnih mož

čávsniti -em dov. čávsnjen -a; čávsnjenje (á ȃ) poud. koga/kaj Pes jo je čavsnil v roko |šavsnil, ugriznil|; poud. čavsniti po kom/čem Čaplja je čavsnila po ribi |kavsnila|

čebeláriti -im [če in čə] nedov. čebelárjenje (á ȃ) na stara leta ~; čeb. čebelariti na kaj ~ ~ med, roje

čečkáriti -im [čə] nedov. čečkárjen -a; čečkárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ članke v časopis |pisati|

čečkáti -ám [čə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čečkánje; (-àt) (á ȃ) po čem ~ ~ steni; slabš. čečkati kaj ~ članke za časopis |pisati, sestavljati|; slabš. Učenec ~a |grdo piše|

čéditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena in čêjen -a; čêjenje in čédenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) pešaj. čistiti, snažiti: koga/kaj ~ hlev in živino; čediti komu kaj ~ otroku obleko
čéditi se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) neobč. lepšati se, lepotičiti se

čeháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj po čem ~ konja po glavi; pokr. Vihar ~a veje trga, lomi

čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi
čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

čekírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; čekíranje (ȋ) žarg. kaj ~ prtljago |oddati pred poletom|

čêliti -im in čelíti čélim nedov. -i -ite in čêli -íte, -èč -éča; -il -ila in čêlil -íla, -it, čêljen -a in čéljen -a; čêljenje in čéljenje; (-it) (é; í/ȋ ẹ́) |gladko prirezovati, prisekovati|: kaj ~ snope, slamo

čeljustáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čeljustánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |govoriti, pripovedovati|: kaj o kom O njem ~ajo vse mogoče; Sam ne ve, kaj ~a

čemériti se -im se [čə in če] nedov. -èč se -éča se; čemérjenje (ẹ́ ẹ̑) Kaj bi se čemerili, raje zapojmo

čepíti čépim in čépiti -im nedov. čêpi -íte in -i -ite, -èč -éča; čêpil -íla in -il -ila, čêpit in -it, čépljen -a; čépljenje; (čêpit in -it) (í/ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ sode, steklenice; les. ~ tramovje

česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivo
česáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|

česljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; česljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ (si) bradico

česnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; česnánje; (-àt) (á ȃ) slabš. Pijan je, pa ~a |nespametno govori|; slabš. česnati kaj o kom/čem Ljudje marsikaj ~ajo ~ njem |govorijo|

čestítati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; čestítanje (ȋ) komu za kaj ~ očetu za rojstni dan; čestitati k/h čemu ~ k diplomi; ●čestitati na čemu ~ ~ uspehu za uspeh, k uspehu

češljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; češljánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ ličkanje |trgati v pramene|

četŕtiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; četŕtenje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ zaklanega vola

četvériti -im nedov. -èč -éča; četvérjen -a; četvérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ zaklanega prašiča

čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|

číkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; číkanje (ȋ) ~ in pljuvati; neknj. pog. čikati kaj Kar naprej nekaj ~a žveči

čímžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čímžanje (ȋ) kaj ~ vlakna pred barvanjem

číslati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; číslanje (ȋ) pešaj. koga/kaj ~ klasike ceniti

čístiti -im nedov. čiščèč -éča; číščen -a; číščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ otroku obleko; čistiti kaj česa ~ čevlje blata; čistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; ~ (si) nohte; ~ rudo; ~ solato trebiti
čístiti se -im se (í ȋ) Vino se že ~i

čítati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čítanje (í; ȋ) brati: kaj ~ gotske črke; ~ roman

čléniti -im nedov. -èč -éča; člénjen -a; člénjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj Morje ~i obalo; redk. ~ dramo razčlenjevati

človéčiti -im nedov. -en -ena; človéčenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ odnose med ljudmi delati človeške

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

čmážiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; čmáženje (á ȃ) redk., slabš. |cmariti|: kaj Kuharice so kar naprej nekaj čmažile

čofáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čofánje; (-àt) (á ȃ) z/s čim po čem ~ z veslom po gladini; poud. čofati koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |plosko udarjati|; poud. čofati po čem Otroci ~ajo ~ blatu |hodijo|

čoháti -ám in čóhati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; čohánje in čóhanje; (-àt in -at) (á ȃ; ọ̑) koga/kaj ~ psa za ušesi
čoháti se -ám se in čóhati se -am se (á ȃ; ọ̑) ob kaj Svinja se ~a ob ogrado; nizk. Ne čohaj se kar naprej |praskaj|

čohljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čohljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj ~ psa po glavi

črédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ se odzivati na kaj

črépati -am in črepáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; črépanje in črepánje; (-at in -àt) (ẹ́; ẹ̑; á ȃ) pokr. severovzh. kaj ~ jabolčnik pohlepno, veliko piti

črêslati -am tudi čréslati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; črêslanje tudi čréslanje (é ȇ; ȇ; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) gozd. kaj ~ smreko

čŕhniti -em dov. čŕhnjen -a (ŕ ȓ) poud. kaj Poslušal je, ne da bi (kaj) črhnil |rekel, spregovoril|

čŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) poud., redk. kaj ~ znamenja na papir |okorno pisati|

črkováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; črkovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ ime

čŕniti -im in črníti -ím nedov. -i -ite in čŕni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, čŕnjen -a in črnjèn -êna; čŕnjenje in črnjênje; (-it in -ít/-ìt) (ŕ; í/ȋ í) koga/kaj ~ čevlje, lase; poud. črniti koga komu, pri kom ~ sodelavca vodstvu, pri vodstvu |delati ga nepriljubljenega, osovraženega|
čŕniti se -im se in črníti se -ím se (ŕ; í/ȋ í) poud. V daljavi se ~ijo skale |temno se odražajo|

čŕpati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕpanje (ŕ; ȓ) kaj ~ nafto; redk. Vročina ~a telo slabi, izčrpuje; neobč. črpati kaj iz česa ~ znanje iz knjig zajemati, dobivati

čŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj
1. ~ proge v sneg; neobč. dobro ~ značaje v noveli opisovati, prikazovati
2. dvovid. ~ nepotrebno besedo v nalogi; ~ dolg izbrisati; ~ točko z dnevnega reda
čŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Planine se ostro ~ajo na svetlem ozadju |kažejo v obrisih|

črtíti -ím in črtíti in čŕtiti -im nedov. čŕti -íte in čŕti -te in -íte, -èč -éča; -íl -íla in čŕtil -íla, -èn -êna in čŕten -a; črtênje in čŕtenje; (-ít/-ìt in čŕtit) (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) neobč. sovražiti: koga/kaj ~ sovražnike

čŕtkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtkanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ skrite robove risanega telesa; ~ po papirju

črvíčiti -im nedov. -en -ena; črvíčenje (í ȋ) brezos. koga ~i ga po trebuhu; poud. črvičiti koga Vemo, kaj vas ~i |vznemirja, muči|

čustvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čustvovánje; (-àt) (á ȗ) z/s kom Vsi ~ujemo z bolnikom; neobč. čustvovati kaj ~ svet okoli sebe |čustveno doživljati|

čút -a m, pojm. (ȗ)
1. tipni ~; ~ okusa; ~ za vonj; poud. z vsemi ~i uživati kaj |zelo|
2. pedagoški ~; ~ dolžnosti; ~ za lepoto; poud. imeti ~ za težave drugega |razumevanje|

čúti1 čújem dvovid. čúj -te, nedov. -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút -a, zastar. čúvši; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ)
1. pešaj. slišati: koga/kaj ~ glasove, ptičko; čuti kaj o kom/čem ~ novice o sosedih; Star je, pa slabo ~e
2. neobč.: Čuj, kako piha poslušaj; Čujte, to je sramota poslušajte

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

čúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čúvanje (ú; ȗ) koga/kaj pred kom/čim ~ gozd pred požarom; ~ čredo, otroka
čúvati se -am se (ú; ȗ) koga/česa ~ ~ psa, nevarnosti paziti se, izogibati se

čvekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čvekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |nespametno govoriti|; čvekati komu kaj ~ poslušalcem neumnosti |govoriti, pripovedovati|

čvékniti -em tudi čvêkniti -em dov. čvéknjen -a tudi čvêknjen -a (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |reči kaj nespametnega|; slabš. čvekniti kaj No, čvekni že kaj |reci, povej|

čvrstíti -ím nedov. čvŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, čvrščèn -êna in čvrstèn -êna; čvrstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. utrjevati, krepiti: koga/kaj ~ telo, tovarištvo

dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

dáljšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dáljšanje (ȃ) kaj ~ obleko
dáljšati se -am se (ȃ) Dan se ~a

damascírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; damascíranje (ȋ) kaj ~ oklep |vzorčasto okrasiti|

dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|

daníti se -í se nedov. dáni se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Dani se; redk. daniti se komu ~ ~ mu je začelo, v kaj je zabredel |začel je spoznavati|

darováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; darovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ knjigo učencu; ~ bogovom; darovati kaj za koga/kaj ~ denar za poplavljence

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

datírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; datíranje (ȋ) kaj ~ odločbo, pismo; publ. ~ spomenik v srednji vek; Poskus ~a iz prejšnjega stoletja je, izhaja

dáviti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, dávljen -a; dávljenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ kokoši; Jok ga ~i; daviti koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za grlo; brezos. daviti koga Davilo jo je v grlu
dáviti se -im se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kostjo; poud. ~ ~ od smeha |zelo se smejati|

debalkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debalkanizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ odnose med državami
debalkanizírati se -am se (ȋ) publ. Razmere v državi se ~ajo

debatírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; debatíranje (ȋ) (razpravljati): kaj vneto nekaj ~; debatirati o kom/čem ~ s prijatelji o literaturi

debelíti -ím nedov. debêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, debeljèn -êna; debeljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Sladkor nas ~i
debelíti se -ím se (í/ȋ í) Drevo se ~i

debirokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debirokratizíranje (ȋ) kaj ~ upravo
debirokratizírati se -am se (ȋ)

deblokírati -am dvovid., nedov. -ajóč, -an -ana; deblokíranje (ȋ) |odpraviti blokado|: koga/kaj ~ pristanišče; fin. ~ tekoči račun

decentralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; decentralizíranje (ȋ) kaj ~ upravo ‹razsrediščiti›

decimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; decimíranje (ȋ) kaj ~ četo; neobč. Kuga je decimirala prebivalstvo zdesetkala

dedicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dedicíranje (ȋ) izobr. komu kaj ~ prijatelju knjigo posvetiti

dedováti -újem in dédovati -ujem dvovid., nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -án -ána in -an -ana; dedovánje in dédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ posestvo; dedovati po kom, za kom ~ po očetu, za stricem

deducírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deducíranje (ȋ) kaj iz česa ~ rešitve iz splošnih načel; napačno ~

deetatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deetatizíranje (ȋ) kaj ~ upravo

defašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defašizíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti fašizem|
defašizírati se -am se (ȋ) publ.

defetišizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defetišizíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ dogme; ~ voditelja

defibrinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defibriníranje (ȋ) zdrav. |odstraniti vlaknino|: kaj ~ kri

definírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; definíranje (ȋ) kaj ~ pojem naroda

definitíven -vna -o (ȋ) dokončen: Odločitev je ~a
definitívni -a -o (ȋ) ~ odgovor
definitívno -ega s, pojm. (ȋ) povedati kaj ~ega
definitívnost -i ž, pojm. (ȋ) dokončnost

deformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deformíranje (ȋ) koga/kaj ~ obraze na sliki skaziti, iznakaziti; Pritisk je deformiral železne plošče |preoblikoval|
deformírati se -am se (ȋ) Les se rad ~a |spremeni obliko|

degazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degazíranje (ȋ) razpliniti: kaj ~ jeklo

degenerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; degeneríranje (ȋ) (izrojevati se): Okostje ~a; degenerirati v kaj Nedisciplina ~a ~ anarhijo (se izrodi)

degradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degradíranje (ȋ) |postaviti na nižjo stopnjo|: koga/kaj na kaj, v kaj ~ človeka na raven živali; ~ častnika v navadnega vojaka

degumírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degumíranje (ȋ) kaj ~ surovo svilo

degustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degustíranje (ȋ) pokušati: kaj ~ vino

deheroizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deheroizíranje (ȋ) koga/kaj ~ vojno |odvzeti značaj herojstva|

dehidrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dehidríranje (ȋ) |odvzeti, izgubljati vodo|: kaj ~ krmo, meso

dehumanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dehumanizíranje (ȋ) razčlovečiti: koga/kaj ~ človeka; ~ umetnost

deificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deificíranje (ȋ) neobč. božanstviti, poveličevati: koga/kaj ~ naravo; ~ žensko

de iúre [ju] ozirn. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. pravno: priznati kaj ~ ~

dèj -te in dêjte okrnj. glag. (ȅ; ȅ ȇ) neknj. pog. daj: komu kaj Dej mi denar; Dej, sedi

dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter

dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu

dekapírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekapíranje (ȋ) kaj ~ pločevino |čistiti z luženjem|

dekatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekatíranje (ȋ) kaj ~ blago |odvzeti lesk|

deklamírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; deklamíranje (ȋ) kaj ~ pesem; slabš. deklamirati o čem ~ ~ svobodi |vzneseno, prazno govoriti|

deklarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklaríranje (ȋ) kaj
1. ~ človekove pravice |razglasiti|
2. ~ tovor |navesti podatke o tovoru|
deklarírati se -am se (ȋ) neobč. opredeliti se: za koga/kaj ~ ~ ~ mir

deklasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklasíranje (ȋ) |postaviti v nižji kakovostni razred|: koga/kaj trg. Kontrolor je deklasiral meso
deklasírati se -am se (ȋ) |izgubiti značilnosti višjega položaja|

deklinírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; dekliníranje (ȋ) jezikosl. sklanjati: kaj ~ samostalnik

dekodírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; dekodíranje (ȋ) kaj ~ sporočilo |razvezovati, razvozlavati|; rač. ~ podatke

dekolorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekoloríranje (ȋ) kaj ~ tkanino (o)beliti; razbarvati

dekoltírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekoltíranje (ȋ) kaj ~ obleko

dekompenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekompenzíranje (ȋ) zdrav. kaj Bolezen ~a srce |zmanjšuje zmogljivost|

dekomponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekomponíranje (ȋ) razčleniti, razstaviti: kaj ~ besedo

dekoncentrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekoncentríranje (ȋ) koga/kaj ~ igralca; ~ vojaške enote
dekoncentrírati se -am se (ȋ) Govornik se je dekoncentriral

dekonspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekonspiríranje (ȋ) kaj ~ partizansko bolnišnico |odkriti, razkriti|

dekontaminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekontaminíranje (ȋ) koga/kaj ~ ljudi; ~ objekte

dekorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekoríranje (ȋ) krasiti, okraševati: kaj z/s čim ~ sobo z rožami

dekortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekortíranje (ȋ) gozd. kaj ~ les

dekretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekretíranje (ȋ) odrediti: kaj ~ ukrepe; dekretirati koga na kaj ~ delavca na novo službeno mesto

dekstrinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana (ȋ) kem. kaj ~ moko, škrob

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

delegírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; delegíranje (ȋ) koga |določiti, pooblastiti ga za kaj|

delimitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; delimitíranje (ȋ) razmejiti, določiti: kaj ~ pooblastila komisije

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

dèlj [də] primer. razdalj. prisl. (ə̏) redk. dalj, dlje: vreči kaj ~ kot drugi; že ~ časa bolehati

delováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; delovánje; (-àt) (á ȗ) Motor še ~uje; Srce pravilno ~uje; delovati proti komu/čemu ~ ~ sovražniku; delovati na koga/kaj Vlaga škodljivo ~uje ~ izolacijo; zdravilno ~ ~ bolnika; delovati za koga/kaj ~ ~ mir

demantírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demantíranje (ȋ) koga/kaj ~ izjavo (uradno) preklicati; zanikati; ~ teorijo zavrniti, ovreči

demaskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demaskíranje (ȋ) koga/kaj ~ maškaro (razkrinkati); voj. ~ položaje
demaskírati se -am se (ȋ) Igralka se je pazljivo demaskirala

dematerializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dematerializíranje (ȋ) kaj ~ realna doživetja
dematerializírati se -am se [ija] (ȋ) Umetnost se je vse bolj dematerializirala

demilitarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demilitarizíranje (ȋ) kaj ~ obmejni pas
demilitarizírati se -am se (ȋ) Država se ~a

demistificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demistificíranje (ȋ) koga/kaj ~ politiko

demitizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demitizíranje (ȋ) koga/kaj ~ nacionalistične ideje; ~ voditelja

demobilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demobilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ častnike
demobilizírati se -am se (ȋ) Po vojski se je demobiliziral

demokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demokratizíranje (ȋ) kaj ~ družbo
demokratizírati se -am se (ȋ) Družba se je demokratizirala

demolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demolíranje (ȋ) razbiti, razdejati: kaj ~ avto, spomenik

demonizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demonizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ političnega nasprotnika

demonstrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demonstríranje (ȋ)
1. kaj ~ delovanje naprave (predstavljati, prikazovati); publ. Moštvi sta demonstrirali dober hokej → prikazali
2. demonstrirati proti komu/čemu ~ ~ neonacizmu |izražati nasprotovanje|; demonstrirati za koga/kaj ~ ~ mir

demontírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demontíranje (ȋ) kaj ~ motor razstaviti (na dele); demontirati kaj z/s česa ~ zračnico s kolesa |sneti|

demoralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana (ȋ) koga/kaj ~ armado, nasprotnika

denacificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denacificíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti nacizem|
denacificírati se -am se (ȋ)

denacionalizírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denacionalizíranje (ȋ) kaj ~ banke

denaturírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denaturíranje (ȋ) kem. kaj ~ alkohol |napraviti ga neužitnega|; neobč. ~ pokrajino |spremeniti prvotno, naravno podobo|

denitrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denitríranje (ȋ) |odvzeti dušik|: kaj ~ jeklo

denudírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denudíranje (ȋ) ‹ogoliti›: kaj Ledenik je denudiral dolino

denuklearizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denuklearizíranje (ȋ) |določiti, da na kakem področju ni atomskega orožja|: kaj ~ srednjo Evropo
denuklearizírati se -am se (ȋ) Država se je denuklearizirala

depersonalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; depersonalizíranje (ȋ) razosebiti: koga/kaj Stroj delavca ~a

depilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; depilíranje (ȋ) kozm. |odstraniti dlake s kože|: kaj ~ noge

deplasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deplasiránje (ȋ) kaj ~ figuro pri šahu |spraviti v neugoden položaj|

depolitizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; depolitizíranje (ȋ) kaj ~ sodstvo
depolitizírati se -am se (ȋ) Del mladine se je depolitiziral

deponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deponíranje (ȋ) kaj ~ denar v banki; ~ smeti odlagati

deratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deratizíranje (ȋ) kaj ~ kleti, kanale

derogírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; derogíranje (ȋ) razveljaviti: kaj ~ predpis

deromantizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deromantizíranje (ȋ) kaj ~ ljubezen

desakralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; desakralizíranje (ȋ) neobč. |narediti, da kaj ni več vzvišeno, sveto|: koga/kaj ~ človeka; ~ tradicionalne vrednote

desegregírati -am dvovid., nedov. -ajóč; desegregíranje (ȋ) kaj ~ družbo

desenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deseníranje (ȋ) tekst. |oblikovati vzorce|: kaj ~ tkanine

desensibilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; desensibilizíranje (ȋ) |zmanjšati občutljivost|: koga/kaj ~ alergičnega bolnika; fot. ~ film

desetíniti -im nedov. desetínjenje (í ȋ) zgod. |pobirati desetino; dajati desetino|: kaj ~ vino; desetiniti komu/čemu ~ graščaku

desétkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; desétkanje (ẹ̑) poud. koga/kaj Kuga ~a prebivalstvo |pozroča veliko smrti|

Slovenski pravopis