dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
díler -ja in dealer -ja cit. [díler] m, člov. (í) pog. 1. (poulični) (pre)prodajalec, razpečevalec mamil: Resen diler bo pokvarjeno robo vrgel stran, kakšen drugi pa jo bo prodal za vsako ceno 2. (prodajni) posrednik: slovenski Fiatov diler; Pred kratkim sem v krogih priznanih stripovskih dilerjev spraševal po Zvitorepcu E ← agl. dealer iz (↑)dílati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
došólanje -a s (ọ̑) dodatno šolanje, izšolanje: Stroka zdravstvene nege proučuje, na kakšen način omogočiti prekvalifikacijo oziroma došolanje zdravstvenih tehnikov v večjem številu kot doslej E (↑)došólati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
estrádnik -a m, člov. (ȃ) slavna, znana oseba s področja popularne kulture: O tem, koga pričakujejo v polfinalu in kakšen bo končni razplet mundiala, smo vprašali nekaj znanih Slovencev, tako tistih iz nogometnih logov kot estradnikov E ↑estráda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
navijáčica -e ž, člov. (á) 1. ženska, ki ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: glasna navijačica; klubska navijačica; Manjša skupina danskih navijačic je izbrala igralce, ki so jim najbolj padli v oči 2. pripadnica organizirane skupine deklet, ki na tekmah z vzklikanjem, petjem in plesom spodbuja eno izmed moštev: V odmoru, ko so za nadaljevanje tekmovanja pripravljali led, se jim je pridružil še kakšen ducat nizozemskih navijačic v oranžnih dresih, ki so skušale publiko spodbuditi, da bi pela in ploskala 3. ekspr. navdušena privrženka: Na dirkah me spremlja, ker je moja največja navijačica E (↑)navijáč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pedalíranje -a s (ȋ) 1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena 2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več E ↑pedalírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
prófi1 -ja m, člov. (ọ̑) pog. kdor strokovno, dobro opravlja kako delo; profesionalecSSKJ: pravi profi; Ko prideš na oder, se vidi, kakšen profi si E ← nem. Profi, skrajšano iz Professional 'profesionalec' iz (↑)profesionálenprófi2 -- v prid. rabi
poklicniSSKJ, profesionalniSSKJ: profi fuzbaler; Klasične fotoaparate uporabljajo samo največji ljubitelji ali pa kakšen profi fotograf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
razvájanje -a s (ā) nega, ugodni pogoji, ki pripomorejo k sprostitvi, poživljanju, občutku telesnega in duševnega dobrega počutja: prijetno razvajanje; razvajanje telesa in duha; Utrujena in včasih naveličana vsega si želi razvajanja v vodi, z masažami, v lepotilnem salonu in morda kakšen kilogramček manj E ↑razvájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
skvôt -a in squat -a cit. [skvôt] m (ȏ) zapuščena zgradba, prostor, v katerem nezakonito živi skupina ljudi: Za vse popotnike, ki se ustavijo za kakšen dan, je v skvotu pripravljena posebna soba E ← agl. squat, prvotno 'vseliti se brez zakonite pravice' < 'čepeti', ← stfrc. esquatir 'pritisniti, pomečkati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
smájli -ja in smiley -ja cit. [smájli] m, živ. (ȃ) simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; emotikon, smeško: Pravi, da potrebuješ le kakšen kozarček ali dva, da boš potem zagotovo v redu, in doda pomežiknjenega smajlija E ← agl. smiley, smilie iz smile 'nasmeh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
tólarSSKJ -ja m (ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 denarna enota Republike Slovenije: milijon tolarjev; Kdor si želi v pokoju imeti kakšen evro (včasih je bila to marka ali pa tolar) več, se mora dodatno pokojninsko zavarovati E ← nem. Taler, skrajšano iz Joachimstaler 'kovanec iz srebra iz doline Joachimstal' iz osebnega imena Joachim + Tal 'dolina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
tról -a m (ọ̑) 1. živ., v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: palčki in troli; Tak je kot kakšen trol ali škrat ali kaj podobnega 2. člov. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: Najbrž mora vsak ustvarjalni bloger, ki si zasluži biti na lestvici najbolj branih, imeti svojega trola E ← agl. troll ← stnord. troll 'velikan, demon, zli duh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
twinning1 -a cit. [tvíning-] m (ȋ) organizirano svetovanje in strokovno sodelovanje strokovnjakov iz držav članic v okviru EU: V okviru programov pomoči, ki jih Evropska unija nudi državam kandidatkam, se končuje tako imenovani program twinninga za razvoj podeželja E ← agl. twinning iz twin 'dvojček'twinning2 -- v prid. rabi
twinning projekt in projekt twinning; Morda lahko slovenska sociološka znanost ponudi kakšen twinning program
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.