kákanje kákanja samostalnik srednjega spola [kákanje]

1. evfemistično izločanje odvečnih snovi iz črevesja po prebavljanju
1.1. evfemistično odvečne snovi, ki se po prebavljanju izločijo iz črevesja

ETIMOLOGIJA: ↑kakati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kákanje -a s

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

kákati -am nedov. -ajóč, -áje; kákanje (á) otr. |opravljati veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.