Tiskanje

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

bogatíti -ím nedov.

kaj delati, da je kaj bolj kakovostno, več vredno

SINONIMI:

ekspr. oplajati, ekspr. oplojevati, ekspr. plemenititi, knj.izroč. požlahtnjevati, knj.izroč. žlahtniti

GLEJ ŠE SINONIM: izboljševati, večati1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

bogatíti se -ím se nedov.

s čim/ob čem izraža, da kaj s sprejemanjem česa postaja bolj kakovostno, več vredno

SINONIMI:

ekspr. oplajati se, ekspr. oplojevati se, ekspr. plemenititi se, knj.izroč. žlahtniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

burgúndec -dca m (ȗ)
kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

burgúndec -dca m

kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije

SINONIMI:

burgundsko vino

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

chardonnay -ja tudi šardoné -êja [šardoné -êja] m (ẹ̑ ȇ)
agr. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: posadili so traminec in chardonnay
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: chardonnay se je štiri mesece staral v barikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

cókla Frazemi s sestavino cókla:
bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, postáti cókla razvôja, postáti cókla za kóga/kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dòizobraževánje -a s (ȍ-ȃ)
glagolnik od doizobraževati: obsežno in kakovostno doizobraževanje učiteljev novih in prenovljenih predmetov; doizobraževanje brezposelnih, odraslih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dovoljênje za promèt z zdravílom -a -- -- -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dŕsnik SSKJ² samostalnik moškega spola

element na zaslonu, zlasti za premikanje po njem ali spreminjanje nastavitev

del mobilnega telefona, ki omogoča, da izvlečemo tipkovnico

2.1

telefon, ki se uporablja na tak način

trda plastična obloga, zlasti za zaščito kolen in komolcev pri motoristih

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

duét duéta samostalnik moškega spola [duét]

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev

koreografija za dva plesalca

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...

farmacévtsko ekvivaléntna zdravíla -- -ih -íl s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

flúor flúora tudi flúorja samostalnik moškega spola [flúor]

strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, kemijski element; simbol: F

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fluor, angl., frc. fluor iz nlat. fluorum iz lat. fluor ‛tekočina’ k fluere ‛teči’ - več ...

fránkinja -e ž (ȃ) agr.
1. v zvezi modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi: vinograd je zasajen s črnino in modro frankinjo
2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: najrajši pije cviček in (modro) frankinjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

generácija -e ž (á) navadno s prilastkom
1. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa; generacija X generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme; generacija Y generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest
// čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
2. razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

genêrično zdravílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

hêndlanje samostalnik srednjega spola

pogovorno

rokovanje, ravnanje s čim, kom

pogovorno

uspešno spoprijemanje s čim

pogovorno

trgovanje, preprodaja

3.1

pogovorno

pogajanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

indikátorji okólja -ev -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]

vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija

vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju

2.1.

;

SINONIMI:

inhalacija

ETIMOLOGIJA: ↑inhalirati

intervéncija v kmetíjstvu -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Izgovor kraja »Volče«

Že nekaj tednov se mučim z dejstvom, da je v spletnem pravopisu (SP 2001) zapis izgovora Volče z u̯. V medijih se sedaj to uporablja, prej tega nisem opazila, in je precej moteče. Zadnjič nisem prepoznala kraja Volče in ga nisem povezala z zaporo ceste. Vem, da bi bilo knjižno ustrezno, kot je zapisano, ampak ni dejansko stanje, saj domačini izgovarjamo hiperkorektno. Če je dovoljeno občno ime kolk izgovarjati z l in u̯, ne vem, zakaj so Volče nesprejemljive z l.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]

manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek

manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator

STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...

jús Frazemi s sestavino jús:
bíti po júsu, ne bíti po júsu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kabernét -a m (ẹ̑)
agr. trta z večjimi, temno rdečimi grozdi: gojiti kabernet
// kakovostno temno rdeče vino iz grozdja te trte: buteljka kaberneta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Kako je prav: nima več »kaj« ali nima več »česa« početi?

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Kako naglasiti samostalnik »malvazija«?

Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.

Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:

malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.

Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kakôvosten -tna -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na kakovost: kakovostna izenačenost izdelkov; kakovostne spremembe materiala / visoka kakovostna raven pouka / določiti kakovostni razred lesa
2. dober, kvaliteten: kakovostni proizvodi; prodajajo samo kakovostno sadje / skrbeti je treba za kakovostno zdravstvo
♦ jezikosl. kakovostni pridevnik; kakovostni rodilnik

kakôvostno

prisl.:

material kakovostno ustreza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kakôvosten -tna -o prid.

ki ima zaželeno lastnost v veliki meri

SINONIMI:

boljši1, kvaliteten, pog. fin

GLEJ ŠE SINONIM: dober1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

kakôvostno ozirn. prisl. (ó) ~ ustrezati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kakôvostno ozirn. prisl.

izraža, da je kaj določeno glede na kakovost

SINONIMI:

kvalitativno

GLEJ ŠE SINONIM: dobro2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

kategoríja kakôvosti okólja -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Klavniški odpadki
Na nas so se obrnili člani terminološke komisije na Biotehniški fakulteti, ki jih zanima, kateri izraz je pravilnejši z jezikovnega vidika: klavni odpadki , klavniški odpadki ali klavnični odpadki . Klavni odpadki so odpadki, ki nastanejo v postopku klanja živali. Klavniški odpadki so vsi odpadki iz klavnice oz. vsi odpadki, ki nastanejo v klavnici. Klavnični odpadki – ta izraz pomeni enako kot klavniški odpadki .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kolikósten tudi kólikosten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̄)
nanašajoč se na kolikost: med njima je precejšnja kolikostna razlika / dvigniti živinorejo tudi v kolikostnem pogledu

kolikóstno

tudi kólikostno prisl.:

kolikostno in kakovostno neustrezna hrana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kolikóstno tudi kólikostno ozirn. prisl. (ọ̑; ọ́/ọ̑) ~ in kakovostno neustrezna hrana

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

odrasla samica goveda

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

kvalitatívno ozirn. prisl. (ȋ) ~ menjati metode kakovostno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kvalitéten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ izdelek dober, kakovosten
kvalitétni -a -o (ẹ̑) ~ premik v družbenih razmerjih; jezikosl. ~o nasprotje med é in ê kakovostno nasprotje
kvalitétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) kakovostnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kvalitétno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) ~ pripravljeni tečaji dobro, kakovostno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lacrimae Christi -- -- [lákrime krísti] ž mn. (ȃ, ȋ)
kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lafít -a m (ȋ)
kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa: steklenica lafita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

láški -a -o prid. (ȃ)
1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija
2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling
// kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga
● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
♦ agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus

láško

prisl.:

govoriti (po) laško

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ledínsko gospodárstvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lekárniška farmacíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lekárništvo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

leposlôvje leposlôvja samostalnik srednjega spola [leposlôu̯je]

literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: beletristika

ETIMOLOGIJA: ↑lep + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’, dobesedno prevedeno iz frc. belles-lettres - več ...

lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc]

konj srednje višine s krepkim telesom bele ali svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: lipicanski konj

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma

lítina tudi litína -e ž (ȋ; í)
metal. kovina, iz katere se ulivajo predmeti: litina iz te tovarne je dobra / bela z belo, siva litina s sivo prelomno ploskvijo; jeklena litina; temprana litina žarjena bela litina
// uliti izdelek, ulitek: prodajati kakovostno litino in druge kovinske izdelke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lóndonski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandum
● ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla
♦ agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

malvazíja in malvázija -e ž (ȋ; á)
1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije
2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

malvázija -e ž

kakovostno belo vino iz grozdja malvazije

SINONIMI:

knj.izroč. malvazijec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

malvázijec in malvazíjec -jca m (á; ȋ)
zastar. kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje]

izločanje snovi, iz katere čebele delajo med

proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost

ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

ETIMOLOGIJA: ↑mediti

medíti medím nedovršni glagol [medíti]

izločati snov, iz katere čebele delajo med

v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

4.

v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten

4.1.

v obliki mediti se

ekspresivno

5.

v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti

FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med

merlót -a m (ọ̑)
1. agr. trta z večjimi grozdi z drobnimi jagodami, ki se goji na Primorskem, v Istri: merlot je dobro obrodil; vinograd merlota
2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti merlot / steklenica briškega merlota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina

módro

prisl.:

modro pobarvana ploskev

modro žareča žica

/ piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem

♦

metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Mojstrska delavnica
Na AGRFT bo v juniju potekal filmski festival, na katerem bo tudi dogodek z znanim tujim igralcem. To se v angleščini imenuje master class . Gre za pogovor z vidnim strokovnjakom ob navzočnosti zainteresirane javnosti, ki je načeloma širša v primerjavi s publiko pri okrogli mizi. V slovenščini so bila v preteklosti v gledališki umetnosti že uporabljena poimenovanja učna ura in mojstrski tečaj , ki pa je bolj označeval kakovostno delavnico pod vodstvom priznanega strokovnjaka. Sedaj uporabljamo strokovni pogovor. Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nàdpovpréčje -a s (ȁ-ẹ̑)
stanje nadpovprečnega: doseči kakovostno nadpovprečje / ekspr. tudi ta film se je dvignil v nadpovprečje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

negácija -e ž (á)
1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega
2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične
3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo
♦ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; jezikosl. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nórma -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; pravilo, predpis: kršiti, spoštovati norme; v svojih nazorih se je precej odmaknil od uradnih norm; ravnati se po splošno priznanih, ustaljenih normah; norme okolja, skupine / norme političnega delovanja; norme mednarodnih odnosov / družbene, moralne, socialistične norme; pravne, ustavne norme / knjiž.: njegovo ravnanje je zame norma vzor, merilo; s to normo je skušal presojati vse ljudi s tem merilom, kriterijem; kreditiranje je preveč slonelo na administrativnih normah predpisih, določbah; etika nam daje tudi praktične norme navodila, merila
// navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetske norme / določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne, varnostne norme; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi / izdelek ni po normi; po mednarodnih normah bi morala biti plast asfalta večja / neskladje z uzakonjeno, normirano normo
2. količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času: norma je nizka; izpolniti, preseči normo; zvišati komu normo / danes imam deset kosov čez normo / uvajati norme v proizvodnjo / delovna norma / dnevna, mesečna norma
// za določeno dejavnost, delovanje predpisana, dovoljena količina, število česa: naprava ima normo 20 °C: ko se temperatura zviša, se elektrika izklopi; petinštirideset učencev v razredu je precej nad normo / bakteriološke norme za mleko
● pog. ta razprava predstavlja normo, ki se je je treba držati kakovostno stopnjo; pog. liter vina je zanj dnevna norma liter vina mora dnevno spiti, da je zadovoljen, se počuti dobro
♦ biol. reakcijske norme dedno določene možnosti delovanja in odzivanja organizma na zunanje in notranje dražljaje, vplive; ekon. tehnična norma določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; jezikosl. norma knjižnega jezika jezikovna sredstva, možnosti, ki se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; pravn. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč; šport. doseči, izpolniti normo naprej določen športni rezultat, ki je pogoj za udeležbo na določenem tekmovanju; olimpijska norma; tisk. norma skrajšan naslov knjige, natisnjen pod tekstom na vsaki prvi strani tiskovne pole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nótranji razvòj -ega -ôja m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

obogatíti -ím dov.

1.

koga narediti koga bogatega

SINONIMI:

nar. podstaviti

2.

kaj narediti, da je kaj bolj kakovostno, več vredno

SINONIMI:

knj.izroč. oplemenititi, ekspr. oploditi, knj.izroč. poplemenititi

GLEJ ŠE SINONIM: izboljšati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

optimálna rába tál -e -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

péping -a m (ẹ̑)
agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pikolít -a m (ȋ)
1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita
2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pinót -a m (ọ̑)
kakovostno vino, po izvoru iz Francije: kupiti buteljko pinota / beli pinot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plávac -vca m (ȃ)
trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac
// kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plávec1 -vca m (ȃ)
1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca
2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvaškem Zagorju: plavec je dobro obrodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

poslôvni dogódek -ega -dka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

postávljanje Frazemi s sestavino postávljanje:
postávljanje [kóga] na pránger

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

profesionálec -lca [ijo] m s -em člov. (ȃ) delo ~ev; poud. biti pravi ~ v čem |strokovno, kakovostno kaj opravljati|
profesionálka -e [ijo] ž, člov. (ȃ)
profesionálčev -a -o [ijo] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

profesionálen -lna -o [ijo]; bolj ~ (ȃ) ~o opravljanje storitev strokovno, kakovostno
profesionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~ igralec poklicni igralec
profesionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

profesionalízem -zma [ijo] m, pojm. (í) poklicno opravljanje dejavnosti; poud. To je že pravi ~ |strokovno, kakovostno opravljanje česa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ranína -e ž (í)
1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

refóšk -a m (ọ̑)
agr. trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri: saditi refošk; vinogradi refoška
// kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti refošk; liter refoška

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rénski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

reprezentánčen -čna -o; bolj ~ (ȃ) ~ izbor slik |kakovostno primeren, izrazit|; neobč.: ~a stavba veličastna, mogočna; anketirati ~a gospodinjstva vzorčna, tipična
reprezentánčni -a -o (ȃ) ~ sklad
reprezentánčnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

reprezentatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ izbor slikarskih del |kakovostno primeren, izrazit|; neobč.: ~a knjižna izdaja razkošna; ~a večerna obleka izbrana, boljša; ~a osebnost pomembna, ugledna; ~a skupina prebivalstva vzorčna, tipična; ~a stavba veličastna, mogočna
reprezentatívni -a -o (ȋ) ~ organ predstavniški, zastopniški organ
reprezentatívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ritoznójčan -a m (ọ̑)
kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rízling -a m (ȋ)
kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga: piti rizling; kozarec rizlinga
♦ agr. laški rizling trta z grozdi z drobnimi belimi jagodami, po izvoru iz Francije; kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte; renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi, rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije; kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rízling -a m

kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga

SINONIMI:

zastar. graševina1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

rízvanec in rizvánec -nca m (ȋ; ȃ)
agr. trta s srednje velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v severovzhodni Sloveniji: rizvanec je bogato rodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rulándec -dca m (ȃ)
kakovostno belo vino, po izvoru iz Francije: piti rulandec; nazdraviti z rulandcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

silvánec -nca m (ȃ)
1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon
2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Sklanjanje samostalnika »svèt«

Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

sléd-ísamostalnik ženskega spola

ostanek, znak na podlagi
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled v/na čem, kje
- , sled o čem/kom
navadno s prilastkom posledica
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled o čem
- , sled v/na čem, kje
ostanek od celote
- sled česa/koga
ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
- sled česa/koga
- , sled za čim/kom
- , sled o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Slovenske ustreznice besed »multitasker«, »breaking news«, »newsroom« in »viralni video«

Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:

Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.
Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.

Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

smedêrevka -e ž (ē)
agr. trta z velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v okolici Smedereva: gojiti smederevko
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica smederevke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

solídno nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ opraviti delo ustrezno, kakovostno, dobro; ~ postrežen dobro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

šampánjec -jca m (ȃ)
1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca
2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

škrípanje škrípanja samostalnik srednjega spola [škrípanje] redko [škripánje]

oddajanje predirljivega, visokega zvoka zaradi trenja, drgnjenja

slabšalno igranje na godalo, zlasti na violino

ekspresivno stanje, ko kaj ne poteka, deluje gladko, brez težav, ima očitne pomanjkljivosti

FRAZEOLOGIJA: škripanje z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

štírivrstíčni štírivrstíčna štírivrstíčno pridevnik [štírivərstíčni]

ki obsega štiri vrstice

ki je velik za štiri vrstice

ETIMOLOGIJA: iz štiri vrstice

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

téhnični naprédek -ega -dka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

terán -a m (ȃ)
navadno v zvezi kraški teran kakovostno rdeče vino iz trte refošk, rastoče na Krasu: piti kraški teran; kozarec terana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

tokáj -a m (ȃ)
1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot
2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

trenútek Frazemi s sestavino trenútek:
do zádnjega trenútka, [edíni] svêtli trenútek, iméti svêtle trenútke, ne iméti mírnega trenútka, svêtli trenútki, véliki trenútek, zvézdni trenútek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

víno -a s (í)
1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; ledeno vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; pelinovo vino v katerem je bil namočen pelin; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; polsuho vino ki ima v enem litru do 15 g sladkorja; predikatno vino vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vúgava -e ž (ū)
agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vzpòn vzpôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od vzpeti se: alpinisti so ponovili vzpon; plezalni vzpon; vzpon na goro; vzpon in sestop / vzpon ceste je velik / gospodarski, politični vzpon koga; umetniški vzpon gledališča; vzpon kvalitete, proizvodnje / publ.: ta dejavnost je v stalnem vzponu; umreti v vzponu moči
2. svet, ki je čedalje višji v določeni smeri: dolg, strm vzpon / cesta, proga ima več vzponov in spustov
3. razmerje med višinsko razliko v smeri navzgor in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izračunati vzpon; vzpon in padec
4. kar kaže, izraža, da je prišlo kaj na višjo jakostno, kakovostno stopnjo: izdelek predstavlja velik vzpon našega gospodarstva; ta podoba je zadnji mojstrov vzpon
♦ alp. letni, zimski vzpon; prvenstveni vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; geom. vzpon tangens naklonskega kota premice ali ravnine; žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

zelenjádar zelenjádarja samostalnik moškega spola [zelenjádar]

kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjavar