cepílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor cepi: norma za cepilce v kamnolomu / cepilci trt / cepilec mu je vbrizgal serum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kamnár -ja m (á) - 1. nav. ekspr. kdor dela v kamnolomu: minerji in kamnarji / nabrežinski kamnarji
- 2. redko kamnosek: kamnarji obdelujejo velike granitne bloke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kamnolòm -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu;
izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kamnolómec -mca m (ọ̑) kdor dela v kamnolomu: služil si je kruh kot kamnolomec / klesarji in kamnolomci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lomílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) - 1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje: težko delo lomilcev
- 2. teh. priprava ali del priprave za lomljenje: namestiti lomilec; jeklen lomilec
♦ zool. kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lomílo -a s (í) teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: podstaviti lomilo;
v kamnolomu je uporabljal lomilo, macolo in kramp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
lómljenje -a s (ọ́) glagolnik od lomiti: lomljenje vej v viharju / lomljenje kamna v kamnolomu / lomljenje starih pojmovanj / lomljenje svetlobe, žarkov / stavljenje in lomljenje / stroj za lomljenje
♦ rel. lomljenje kruha maša pri prvih kristjanih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
minêr -ja m (ȇ) delavec, ki razstreljuje skale, objekte: minerji pripravljajo traso za cesto;
zaposlen je v rudniku kot miner / gradbeni miner; miner v kamnolomu // vojak, izurjen za polaganje in odstranjevanje min, eksploziva: minerji so minirali most
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razstreljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razstreljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb;
razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razstreljeváti -újem nedov. (á ȗ) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe;
razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sekáč -a m (á) - 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji
// kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač - 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo
♦ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.