kanón -a m (ọ̑) - 1. pog. top: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon
- 2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kánon -a m (ȃ) - 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni
// seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon - 2. muz. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon
♦ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kanónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kanóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kánon:- a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen
- b) kanonična melodija
- c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona
// kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kánonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kánon: kanonski spisi / kanonske knjige kanonične knjige // kanonsko pravo cerkveno pravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
svetopísemski -a -o [səm] prid. (ī) nanašajoč se na sveto pismo: naslikati svetopisemski prizor;
svetopisemska snov, zgodba / svetopisemske knjige
♦ rel. svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; svetopisemski očaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
štíriglásen -sna -o prid. (ī-ā) muz. komponiran za štiri glasove: štiriglasni kanon;
štiriglasna skladba / štiriglasno petještíriglásno prisl.: štiriglasno peti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.