asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cementírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cvréti -cvrèm nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pripravljati kaj
Ribe je cvrla /na olivnem olju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cvréti jo -cvrèm jo nedovršni glagol, glagol premikanja
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čístiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.
2.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.
3.
kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).
4.
iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).
5.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.
1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čudíti in čúditi -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj spravljati koga/kaj v začudenje
Kar ni vnaprej najavljeno, ga /po svoje/ čudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čvekáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekatere ženske rade čvekajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dajáti -dájem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dáti
11.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj
Želodec ga /kar preveč/ daje.
11.1.
v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dáti se dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj
On se da motiti/pregovoriti/prepričati.
1.1.
nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.
1.2.
imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.
2.
brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dáviti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

deževáti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno
1.
padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dobáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Dobavil ji je rože (kar na dom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

določíti in dolóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ciljno/namensko narediti kaj
(Kar s kredo) je /spretno/ določil zgornjo mejo obrobe.
2.
kdo/kaj nameniti koga/kaj v kaj / kam
Komisija je /z nekaj posvetovanji/ določila kandidate v državne organe.
3.
kdo/kaj opredeliti komu/čemu kaj / čim / kako /
(Z zakonom) so domačemu trgu /na hitro/ določili novo ceno proizvodov.
4.
iz biologije, iz mineralogije kdo/kaj ugotoviti kaj 'pripadnost česa '
Določili so mineral, rastlino, žival.
5.
iz navtike kdo/kaj ugotoviti kaj 'zemljepisno dolžino in širino česa '
Določili so položaj ladje.
6.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti kaj 'vladarja in kovnico'
Določili so denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dôlžendolžán dôlžna -opridevnik
  1. navadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
    • kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
  2. navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
    • kdo/kaj biti dolžen komu kaj
    • , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
  3. zavezan ravnati skladno s predpisi
    • kdo/kaj biti dolžen kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolžen za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dorêči -rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo izreči kaj / o čem do konca
Končno je dorekel, kar ga je dolgo težilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dražíti1 in drážiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj motiti koga/kaj
Prah draži pljuča.
1.1.

Draži ga h kašlju / na kašelj.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drégati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj narahlo udarjati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je dregal /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drégati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ drega vanje /, da se kar bliska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drézati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo vsiljivo spraševati, ogovarjati koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ je drezal vanj /, da mu je na koncu vse povedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dŕgniti -em nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj močno pritiskati na koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno uporabljati, obravnavati koga/kaj
Še vedno drgne šolske klopi.
3.
slabšalno kdo/kaj igrati
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
4.
čustvenostno kaj oglašati se
V travi so drgnili črički.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drvéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dvómiti -im in dvomíti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.
2.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

falírati -am dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neknjižno pogovorno
1.
kdo/kaj gospodarsko propasti
Firma je /kar prehitro/ falirala.
2.
kdo/kaj opustiti, prekiniti študij
Janez je faliral (pri testiranju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

falzificírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj natančno posneti, ponarediti kaj
Učenec je falzificiral opravičilo in podpis.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fávlati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, žargonsko, iz športa
kdo nedovoljeno ovirati koga
/Kar z roko/ je favlal nasprotnega napadalca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fiksírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) fiksirali anteno.
2.
čustvenostno kdo/kaj določiti kaj
/Končno/ si uspeli fiksirati datum ekskurzije.
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Snov so fiksirali (s formalinom).
4.
iz gledališča kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Nekaj mesecev pred uprizoritvijo so fiksirali besedilo.
5.
iz medicine kdo/kaj namestiti kaj
Zlomljeni ud so fiksirali (z ustreznimi opornicami).
6.
iz šaha kdo/kaj namestiti kaj
Fiksiral je kmeta.
7.
iz tekstilstva kdo/kaj obdelati kaj
Tkanino so fiksirali /s toplotnim in kemičnim postopkom/.
8.
iz umetnosti kdo/kaj obdelati kaj
Barvo je fiksiral (z zaščitnim premazom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fotografírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s fotoaparatom prenesti koga/kaj / koliko česa na filmski trak
Ta dogodek in ljudi so /večkrat/ fotografirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

frazáriti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj navadno vsebinsko prazno govoriti v frazah
Nekateri radi /na vse kriplje/ frazarijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ frazaril o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.
3.
kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.
4.
kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.
5.
kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.
6.
kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.
1.1.

/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dogájati se 1
2.
dobro dogajati se komu/čemu
Godi se mu /kot v nebesih/.
2.1.
kaj dogajati se komu/čemu
Kar vsega preveč se mu godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godrnjáti čez -ám čez nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti čez koga/kaj
Kar naprej godrnja čez svoje ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godrnjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti nad kom/čim
Kar naprej /kot popolni nezadovoljnež/ godrnja nad vsem in vsemi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.
2.
kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.
4.
čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gostíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj bolj gosto
Malto so gostili (s peskom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

govoríti čez -ím čez nedovršni glagol, glagol govorjenja
knjižno pogovorno kdo/kaj izražati z govorjenjem kaj
Kar naprej govori čez svoje ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grešíti -ím dovršni in nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.
2.
iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grgráti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
kdo/kaj dajati kratke, pretrgane glasove iz grla
Bolnik /kar preveč/ grgra.
2.
kdo/kaj zadrževati, premikati kaj v grlu
/V upanju na ozdravitev/ je grgrala predpisano razstopino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hécati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo neresno nagovarjati koga/kaj
Dekle je kar naprej samo hecal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hendikepírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prizadevati koga
/S svojo odločitvijo/ jih je /zelo/ hendikepiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hvalíti in hváliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj pozitivno presojati koga/kaj
/Trezno/ hvali, kar so naredili.
2.
iz religije kdo/kaj slaviti, poveličevati koga/kaj
Hvalijo boga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

igráti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

imenováti -újem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj označiti, označevati koga/kaj
Kritik je pisatelja (s kratko oceno) /izčrpno/ imenoval.
2.
kdo/kaj označiti, označevati kaj
To črkovje nekaj imenuje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

interesírati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

intervjúvati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj poprositi koga/kaj
Kar nekaj ljudi so intervjuvali o novonastalih razmerah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iskríti se od -ím se od nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

íti se grém se in grèm se nedovršni in dovršni glagol, glagol (ciljnega) premikanja
1.
kdo/kaj namensko opravljati kaj
Gre se igrat/kartat.
1.1.
kdo/kaj negativno/nepristno določati koga/kaj
Gredo se umetnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izbráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določiti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Za letni dopust so si /ponesrečeno/ izbrali najmanj ugoden čas.
2.
kdo/kaj ločiti kaj glede na kakovost
/Z velikim potrpljenjem/ je izbrala orehova jedrca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izlíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izločíti in izlóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.
2.
kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).
3.
kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.
4.
kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.
5.
čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).
6.
kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.
7.
kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.
8.
iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.
9.
iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izprazníti in izprázniti -ím tudi sprazníti in sprázniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj narediti prazno kaj
/Z veliko ihto/ si je izpraznil vse žepe.
2.
kdo/kaj zapustiti kaj
/Z veliko ihto/ so izpraznili dvorano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izprazníti se in izprázniti se -ím se tudi sprazníti se in sprázniti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj postati prost, nezaseden, prazen
/Nahitro/ se je izpraznilo kar nekaj mest.
2.
iz elektrotehnike kaj postati prazno
Akumulator se je /prehitro/ izpraznil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izrézati -réžem dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: rézati 1, 3-4
2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz filma so /predčasno/ izrezali morebitno sporne prizore.
5.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem izoblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ je izrezala kvadrate.
6.
iz medicine kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz črevesja so izrezali rakasto tkivo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iztêči -têčem tudi stêči stêčem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.
2.
iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izvájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: izvêsti
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj tvoriti kaj iz česa
Besede so izvajali /kar neposredno/ iz grščine in latinščine.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj tvoriti kaj 'novo besedo' iz česa 'podstave'
Iz primernika je /s priponskimi obrazili/ izvajal nove tvorjenke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izvolíti -vólim tudi zvolíti zvólim dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj določiti, nameniti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Izvolili so si ga za vodjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jágniti -ím nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine
kaj roditi, povreči jagnje
(V tem času) ovce jagnjijo (kar na paši).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.
1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jézen-zna -opridevnik
  1. stanje negativnega čustva, ki povzroča odklonilen odnos, razmerje
    • kdo biti jezen
    • , kdo biti jezen kot kdo/kaj
    • , opisati koga kot jeznega
  2. nasproten kot posledica negativnega čustva in odlonilnega odnosa, razmerja do koga, česa
    • kdo biti jezen zaradi koga/česa
    • , kdo biti jezen nad kom/čim
    • , kdo biti jezen po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • jezen na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jezikáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo neumestno gostobesedno govoriti
Kar naprej jezika /kot raztrgan dohtar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jókati tudi jokáti -am tudi jóčem nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).
3.
čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kámenčkati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati se otroško igro s kam enčki
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ kamenčkala (s svojim bratcem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

katapultírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
iz letalstva kdo/kaj spraviti v letenje koga/kaj
Letalo so kar katapultirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.
6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.
9.1.

V šoli je kazal pridnost.
9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.
10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kipéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kipéti iz -ím iz nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz koga/česa / od kod
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
1.1.
kaj v veliki meri kazati se, pojavljati se iz koga/česa / od kod
Iz prsi so (ji) kipeli vzdihi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kísati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Hrana se (v tej vročini) kisa.
2.
čustvenostno kdo/kaj postajati nejevoljen, nerazpoložen
Kar naprej se nekaj kisa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

klepetáti -ám in -éčem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj sproščeno pogovarjati se
(Z njo) /posebej/ rada klepeta.
2.
kaj dajati ostre glasove
Zobje so (ji) klepetali /od mraza/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kólcati se po -am se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi
kazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kopáti kópljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kopíčiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj spravljati na kup kaj k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
V skladišča /kar s preveliko hitrostjo/ kopičijo velike zaloge pokvarljivih živil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kopírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prenašati kaj iz originala
/Skrbno / Z veliko skrbnostjo/ so kopirali dokumente in načrte.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj posnemati koga/kaj
/Z velikim občudovanjem/ kopira njegovo obnašanje in navade.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.
2.
kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.
3.
neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kotálkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj premikati se na kotalkah
Otroci se kotalkajo in rolajo (kar po pločnikih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kotíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine
kaj rojevati mladiče, povreči mladiča
(V tem času) zajklje /na veliko/ kotijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kríti kríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj
Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.
1.1.
kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.
3.
iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.
4.
iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krtáčiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj čistiti kot s krtačo kaj
/Istočasno/ krtači čevlje in hlače.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.
1.1.
nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.
2.
kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.
2.1.
nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.
3.
kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).
4.
čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.
6.
kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.
7.
iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kúhati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo/kaj pojavljati se v visoku stopnji
(V srcu) se (mu) je kuhala jeza.
2.
kdo/kaj nahajati se na/v/pri kom/čem / kje
Ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kvantáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekateri prav radi kvantajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ kvantal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lénlèn léna -opridevnik
  1. nedejaven
    • kdo biti len
    • , kdo postati len
    • , kdo biti len kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • len za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lépiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je lepila znamke na kuverte.
2.
kdo/kaj imeti lepilno lastnost, moč
Izsušeno lepilo /v povprečju slabo/ lepi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lépiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj delati se od koga/česa / na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Blato se (jim) lepi za podplate.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lépiti se na -im se na nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno kdo/kaj biti čustveno navezan na koga/kaj
Dekleta se kar lepijo nanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lístati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj obračati liste v/na/po čem / med čim / kje / kod
Rad lista po starih knjigah /S prstom/ je listal po kartotečnih listkih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lupíti in lúpiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj
/Z močnim pritiskom/ in (z ostrim nožičem) je lupila tovrstne oreščke.
2.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj od/z/s koga/česa / pri/po/na/v/ob kom/čem /med/nad/pod kom/čim / kje / kod
(S strgali) je lupil lubje po vsej dolžini debel.
3.
čustvenostno kdo/kaj izrabljati koga/kaj
Sin ju /brezobzirno/ lupi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

máhati jo tudi maháti jo -am jo nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim kam / kod
Mahali so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

manipulírati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
navadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mašíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj zaprto s čim
Luknje so /vztrajno/ mašili z umazanimi krpami.
2.
čustvenostno kdo/kaj spravljati kaj v kaj / kam
Bonbone so si mašili v žepe.
3.
nav. v zvezi z luknja, vrzel, čustvenostno kdo/kaj nadomeščati kaj v/na/pri/po čem / kje
/Z ihto/ so si mašili vrzeli v izobrazbi.
4.
iz obrtništva kdo/kaj nadomeščati, krpati kaj ‘izrabljene dele pletenine, tkanine’
Vsak dan so mašile nogavice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

móč-ísamostalnik ženskega spola
  1. značilnost česa, koga za opravljanje svoje funkcije in prenašanje naporov
    • moč česa/koga
    • , moč pri čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • moč za
  • , moč v
  • , moč nad
  • , moč do

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.
2.
kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.
3.
navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mŕkniti -em dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
V tem času je luna /po pričakovanjih/ kar trikrat mrknila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nabráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nabráti se -bêrem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nabráti si -bêrem si dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nadélati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj boljš-e/-ega
/Presenetljivo hitro/ so si nadelali traso za prehod težjih vozil in terencev.
2.
iz alpinistike kdo napraviti prehodno, popraviti kaj
Stare planinske poti so /nanovo/ nadelali in markirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nagájati tudi nagajáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nagájati si tudi nagajáti si -am si nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, oseba v množini/dvojini
kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nalépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj z lepljenjem narediti kaj na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je nalepila znamke na kuverte.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nalépiti se na -im se na dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navezati se na koga/kaj
Kri se je /nenačrtovano/ nalepila na rano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

namerávati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj usmerjeno uresničevati kaj 'stvar, dejanje'
Nameravajo graditi hišo.
1.1.
kdo/kaj biti namenjen / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Domov namerava šele zvečer.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

namestíti se -ím se tudi naméstiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v čem / kod
Zvečer so se domači namestili na naslanjaču.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

napádati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načenjati koga/kaj
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.
3.
iz športa kdo/kaj tekmovalno ogrožati
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

napihováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj naponjevati koga/kaj glede na obseg, vsebino in pomen koga/kaj
Zračnico si je napihoval /kar z usti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

naskakováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati koga/kaj
/Kot brez takta fizično/ naskakuje ljudi (v svoji bližini).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nasloníti se na -slónim se na dovršni glagol, glagol ravnanja
navadno čustvenostno kdo/kaj navezati se na koga/kaj
/Brez oklevanja/ se vedno nasloni na prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

navézati se na in navezáti se na -véžem se na dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj nasloniti se na koga/kaj
Nanj se je /kar preveč čustveno/ navezala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

navíjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nameščati kaj
Niti in žice /trdno/ navijajo (v/na klobčič).
2.
kdo/kaj delati prožno kaj
Ure so navijali /ročno/.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
Navija radio/, da kar hrešči/.
4.
v zvezi s cena, čustvenostno kdo/kaj delati višje, večje kaj
/Brezobzirno/ navijajo cene.
5.
čustvenostno kdo/kaj vršiti silo na koga
Navijala ga je/, da je na koncu vse povedal/.
6.
čustvenostno kdo/kaj spretno voditi, upravljati koga
/Zvito/ navija svojega šefa.
7.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj spretno voditi, upravljati kaj
/Kar že iz navade/ je (otrokom) navijal ušesa, kot je navijal budilko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nazdráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

níhati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podati, pripraviti koga/kaj
Mizo si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj natepsti koga/kaj
Obdelal ga je /kar s pestmi/.
3.
iz bibliografije, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnati koga/kaj
Knjigo je /kataložno/ obdelal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obésiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namestiti koga/kaj mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
Sliko je obesila na zid na hodniku.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povedati, naložiti komu/čemu koga/kaj
/Na grbo/ mu je obesila kar oba otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obésiti se -im se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj namestiti se mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
/Zaradi strahu/ se (mu) je obesil okoli vratu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obésiti se na -im se na dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo/kaj naslanjati se na koga/kaj
/Zaradi stalnega pomanjkanja denarja/ se je /dobesedno/ obesila na stare starše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obhájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
neobčevalno knjižno kdo/kaj imeti ali ne imeti pod nadzorom koga/kaj
Straža je vso noč obhajala tabor.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznamovati kaj 'dogodek'
Danes /z velikimi pričakovanji/ obhaja svoj šestnajsti rojstni dan.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj določati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je obhajala slabost.
4.
iz religije kdo/kaj s hostijami posvečevati koga
Duhovnik je spovedal in obhajal bolnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obíti -ídem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: obhájati 1, 3
1.
kdo/kaj potujoč obdelati koga/kaj
/Z malo denarja/ so obšli /praktično/ celo Evropo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obráčati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obráčati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati se
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obráčati se na -am se na nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj naslanjati se na koga/kaj
(Za nasvete) se je obračala na stare starše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obračúnati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj vzeti v račun kaj
/Dnevno/ si je obračunal potne stroške.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obrekováti -újem nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
Vse po vrsti obrekuje /, da se kar bliska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

obvézati in obvezáti -véžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj oviti koga/kaj
(S sterilnim povojem) si je obvezala hujšo rano.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj odgovornega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Obvezali so ga za zelo nehvaležno delo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

oddájati -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom dajati komu/čemu kaj
Ključe navadno oddajajo vratarjem (v spravo).
1.1.
kdo/kaj podarjati/poklanjati komu kaj
Znancem sproti oddajal svoje knjige (za spomin).
1.2.
kdo/kaj delati, da prehaja kaj k/h komu/čemu
Oddajali so stanovanje študentom (za nekaj mesecev).
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj k/h komu/čemu / v/pri čem / kam / kje
Svoje deleže je redno oddajal (v) posojilnici.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati kot izvor dajati kaj naprej
Naprava oddaja ozek curek svetlobe.
4.
kdo/kaj z oddajnimi napravami posredovati
Televizija oddaja na tridesetih kanalih.
5.
iz fizike kaj z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
Vezje oddaja (elektromagnetne valove).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

odmévati od -am od nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)
v posplošenem pomenu kaj oglašati se od koga/česa / od kod
Njihovo kričanje /zastrašujoče/ odmeva od golih sten.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

odpráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.
4.
kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.
5.
nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.
6.
publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.
7.
čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.
9.
iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.
10.
iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.
11.
iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

odslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odslovili nadležnega obiskovalca.
2.
čustvenostno kdo/kaj poslati stran koga/kaj
Odslovili so več delavcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

odtŕgati -amstilno -tŕžem dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zmanjšati koga/kaj
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

odtŕgati se -am sestilno tŕžem se dovršni glagol, glagol premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi, oddaljiti se od/iz/z/s koga/česa / od kod
/Povsem/ odtrgal se je od domačih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ogovárjati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
GLEJ: ogovoríti
kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
Vse po vrsti ogovarja /, da se kar bliska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

opírati se na -am se na nedovršni glagol, glagol ravnanja
navadno čustvenostno kdo/kaj navezovati se na koga/kaj
/Brez oklevanja/ se vedno opira na prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.
10.
brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.
11.
kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.
12.
iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ovíti ovíjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prekriti koga/kaj
(S širokim šalom) si je ovila vrat.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / po/na kom/čem / kje / kod
Šal si je ovila okoli vratu.
3.
kdo/kaj narediti kaj manj mokro
Perilo je ovila /kar na roke/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ozírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Otroci so se med poukom kar naprej ozirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

páriti se2 -im se in paríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spolno združevati se
Živali se /navadno/ parijo spomladi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.
2.
kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).
4.
kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.
6.
iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pítati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: redíti
2.
čustvenostno kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
Živino /kar naprej/ pitajo (s kruhom).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s čim
Domače /kar naprej/ obklada s psovkami in z drugimi zmerljivkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

planíti po in plániti po -em po dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
čustvenostno kdo/kaj nenadoma pasti po kom/čem
Vsi so /neprikrito/ planili po njegovem imetju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.
2.1.
kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.
4.
iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

plêsti plêtem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati tekstilne izdelke s pletil kam i, pletilnim strojem
Zna plesti /ročno in strojno/.
2.
kdo/kaj izdelovati kaj
/Samo s prsti/ (mu) je pletla jermen (za bič).
3.
kdo naskrivaj govoriti, pripravljati kaj / o čem
/Z veseljem/ so o tem pletli cele zgodbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

plêsti se plêtem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.
2.
kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

podáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.
3.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

podélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj iztrebiti se
Odnehal je in se /dobesedno/ podelal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pogrníti in pogŕniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(Gostom) je posteljo pogrnila (z ročno klekljanim pregrinjalom).
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pasti
Spotaknil se je in /grdo/ pogrnil.
3.
kdo/kaj poriniti koga/kaj
Sošolca je /z nogo/ pogrnil.
4.
žargonsko, čustvenostno kdo/kaj ne izdelati v šoli, pri izpitu
/Že drugič/ je pogrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pokloníti -klónim dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj namensko dati komu/čemu koga/kaj
(Za rojstni) dan ji je poklonila staro dragoceno fotografijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

poléči -léžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

polzéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.
2.
v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.
3.
čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ponovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj ponovno narediti kaj
Ponovili so postopek in preiskavo.
2.
kdo/kaj ponovno reči, povedati kaj
(Še enkrat) je ponovil vprašanje.
3.
iz pedagogike kdo/kaj obnoviti kaj
Pred poukom je ponovil lekcijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ponudíti se in ponúditi se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj predlagati se na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Ponudil se (jim) je za vodiča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

poročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.
2.
čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.
3.
kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).
6.
kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.
8.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.
10.
brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.
10.1.
kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.
11.
žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.
12.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.
13.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.
14.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

potrében-bna -opridevnik
  1. nujen
    • kdo/kaj biti potreben kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti potreben komu/čemu
    • , kdo/kaj biti potreben za kaj/koga
    • , kaj/kdo biti potreben zaradi česa/koga
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje, kako
  2. zadosten
    • kaj/koliko biti potreben za kaj
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje
  3. osiromašen za
    • kaj/kdo biti potreben česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

potrebováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj potrebno imeti kaj za kaj
Za tovrstno pisanje potrebuje dober računalnik.
2.
kdo/kaj morati imeti kaj
Fant potrebuje novo obleko.
3.
kdo/kaj hoteti sprejeti koga
Kadar ga potrebuje, ga pokliče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

poučeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) poučevala (slovenščino).
2.
kdo/kaj podajati za koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučevala slovenščino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

povzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pôzen-zna -opridevnik
  1. časovno že preveč oddaljen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj/koga
    • , kdo/kaj biti pozen s čim
    • , kdo/kaj biti pozen pri/v čem
  2. prepozno dozorjen
    • kdo/kaj biti pozen za kaj
    • , kdo/kaj biti pozen pri čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

poznáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.
2.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.
3.
kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.
4.
čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.
5.
navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prázen-zna -opridevnik
  1. nezaseden v največji možni meri
    • kaj biti prazen
    • , kaj biti prazen zaradi koga/česa
    • , kaj biti prazen za koga/kaj
  2. nevsebinski
    • kdo/kaj biti prazen
    • , kdo/kaj biti prazen zaradi koga/česa
    • , kdo/kaj biti prazen brez koga/česa
    • , kdo/kaj biti prazen v čem, kje
    • , kdo/kaj biti prazen za koga/kaj
  3. nevreden, neučinkovit
    • kdo/kaj biti prazen
    • , kdo biti prazen v čem, kje
    • , kdo biti prazen za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

praznováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Praznujeta desetletnico poroke.
2.
iz religije kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Praznujejo božič.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

préčkati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol premikanja
1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.
2.
kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).
3.
iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

predáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu / na/v kaj / kam koga/kaj
Rože ji je predal /kar z levo roko/.
2.
iz športa kdo/kaj izročiti komu/čemu koga/kaj
Štafetno palico je predal hitrejšemu kolegu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pregánjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: pregnáti
3.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.
4.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pregánjati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
GLEJ: pregnáti se
kdo/kaj poditi se
Zlikavci so se /prav nesramno/ preganjali (predvsem v predmestjih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pregánjati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj utrujati koga/kaj
/Kar naprej, skoraj stalno/ ga preganja s svojimi zahtevami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pregovárjati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini
kdo/kaj prerekati se
/Kar naprej/ se pregovarja /zaradi sina/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prenočeváti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj bivati čez noč sredi/okoli/blizu koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Prenočujejo kar na prostem, na tleh.
2.
kdo/kaj zadrževati koga/kaj čez noč
/Navadno/ so popotnike prenočevali kar na hodniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prepírati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini
čustvenostno kdo/kaj izražati nesoglasje
/Kar naprej/ se prepirata /zaradi sina/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prepúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prestopíti in prestópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.
2.
kdo/kaj preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.
3.
kdo/kaj zaradi spremembe mišljenja in pripadnosti preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj čez dogovorjeno mero preiti kaj
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.
5.
iz športa kdo na igrišču nedovoljeno stopiti čez
Tekmovalec je prestopil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pretéhtati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: téhtati 1, 3
3.
kdo/kaj prevladati
/Po napovedih/napovedano/ so pretehtali mlajši ustvarjalci (nad starejšimi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
5.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pridélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti kaj
Sadje in žganje pridelajo (le zase in za domače potrebe).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

príden-dna -opridevnik
  1. dejaven, delaven
    • kdo biti priden
  2. poslušen, prijeten
    • kdo biti priden
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • priden za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pridržáti si -ím si dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti si kaj ‘dejavnost, lastnost’
/Z vso pravico/ so si pridržali primat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prijázen-zna -opridevnik
  1. prijateljski
    • kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
    • , kdo/kaj biti prijazen s kom/čim
  2. prijeten, dostopen
    • kaj biti prijazen do koga
    • , kaj biti prijazen za koga/kaj
  3. ugoden, neškodljiv
    • kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
    • , kaj biti prijazen s kom/čim
    • , kaj biti prijazen za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prijéten-tna -opridevnik
  1. ugoden
    • kaj biti prijeten za koga/kaj
    • , kaj biti prijeten na kaj/kako
  2. všečen
    • kdo/kaj biti prijeten za kaj/koga
    • , kdo/kaj biti prijeten na kaj/kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prilépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj z lepljenjem narediti kaj k/h komu/čemu na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je prilepila znamke na kuverte.
2.
čustvenostno, v pomožniški vlogi kdo/kaj dati kaj komu/čemu / na koga/kaj / kam
/Po licu/ mu je prilepil krepko klofuto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

primérjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj glede na podobnost/različnost ugotavljati koga/kaj
/Medsebojno/ so primerjali zmerjene temperature.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pritegníti in pritégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu v/na koga/kaj / kam
Pritegnil je stol k sebi in sedel.
2.
kdo/kaj s potegom, potegi narediti kaj bolj napeto, ravno
Kočijaž je pritegnil vajeti.
3.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k čemu / za/na/v/med/pod koga/kaj / kam
Firma je v komisijo pritegnila več strokovnjakov.
4.
kaj začeti zanimati koga
Pogovor ga je močno pritegnil.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobiti kaj 'pozornost'
Dekle je pritegnilo njegov pogled.
6.
kdo/kaj pomagati komu
Nihče ji ni pritegnil.
7.
kdo/kaj pomagati komu/čemu / kaj
V srcu jim je pritegnil.
8.
neknjižno pogovorno kdo/kaj udariti koga/kaj
Konja je pritegnil (z bičem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pritrdíti in pritŕditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) pritrdili anteno.
2.
kdo/kaj dati komu/čemu
Pritrdila mu je (z besedami in očmi).
3.
kdo/kaj potrditi kaj
(S papirji) je pritrdil, da je lahko sam skrbnik svojim otrokom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

privláčiti tudi privlačíti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.
2.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.
3.
iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

propásti -pádem dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.
2.
kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.
3.
kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

račúnati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj opravljati računske operacije
Zna brati in računati.
2.
kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
(Naročniku) je /sproti/ računal prihodek.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj
Mesece računa /po luni/.
4.
kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev misliti, navezovati na kaj , povezovati s kom/čim
Letos /odkrito/ računajo na občutno večji obisk turistov.
5.
iz matematike, iz geometrije kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
Korene in logaritme, pa tudi različne ploščine in površine, so računali /na štiri decimalke natančno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

razdelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati na dele, po delih koga/kaj
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razdelili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

razhodíti -hódim dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
kdo/kaj pripraviti kaj
/Z veseljem/ (jim) je razhodil pot.
2.
kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
/Prav nemarno/ si je razhodil čevlje in pete.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

razvrstíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v vrsto
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razvrstili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.
1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'
5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'
10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

rêči čez rêčem čez dovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno
kdo/kaj izraziti z govorjenjem kaj čez koga/kaj
Rekel (mu) je nekaj čez čast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

redíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

reklamírati2 -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj protestno odkloniti kaj
/Zaradi zastaranja/ so (kar v firmi) reklamirali pokvarjeno hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

rèprêpasamostalnik moškega spola
  1. gibljiv podaljšek zadnjega dela živalskega telesa
    • rep česa
    • , rep proti komu/čemu, kam
    • , rep med čim, kje
    • , rep s čim
  2. končni del predmeta, naprave, dogodka
    • rep česa
    • , rep za kom/čim
  3. zadnji del urejene skupine, vrste
    • rep česa
  4. šop las, dlake
    • rep česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

reševáti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z željo pomagati vleči koga/kaj iz koga/česa / od kod
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so jih reševali iz gorečega bloka.
2.
kdo/kaj vleči koga/kaj iz neprijetnega, nezaželenega položaja
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so reševali zasute ljudi.
3.
kdo otresati koga/kaj koga/česa / pred kom/čim
/S posebnimi terapijami in po posebnih postopkih/ ga je reševala brezpotrebnih zadreg.
4.
kdo/kaj ohranjati koga/kaj pred kom/čim
Izumirajoče živalske vrste so /prizadevno / s prizadevnostjo/ reševali predvsem pred človekom.
5.
kdo/kaj delati kaj jasno, znano
/Pri delu/ rad rešuje zahtevnejše strokovne probleme.
6.
kdo/kaj izrekati dokončne sodbe za kaj
/V/Pri procesu urbanizacije/ rešujejo tudi prošnje za lokacijsko dovoljenje.
7.
iz šaha kdo vnaprej, z načrtovanimi potezami, prizadevati si doseči kaj ‘mat’
/Pri umetno narejenih pozicijah/ so šahisti reševali problem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

rézati réžem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj imeti sposobnost s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti
Nož /dobro/ reže /na obe strani/.
2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Meso so /strojno/ rezali (s posebnim nožem).
3.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj
(Z vrtnarskimi škarjami) režemo poganjke.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ reže kvadrate.
5.
čustvenostno kdo/kaj boleče pritiskati do koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Naramnice nahrbtnika (mu/ga) režejo v ramena.
6.
čustvenostno kdo/kaj prekinjati kaj
Kriki /neprestano/ režejo tišino.
7.
čustvenostno kaj biti speljan čez/skozi kaj
Železniška proga reže področje.
8.
čustvenostno kdo/kaj peti, igrati kaj
Godba je rezala koračnice.
9.
iz agronomije kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti kaj
Rezali so krompir (za seme).
10.
iz agronomije kdo/kaj mešati kaj
Rezal je vino.
11.
iz tehnike kdo/kaj deliti kaj
To vrsto kovine se reže /s plamenom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

rézati jo réžem jo nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Rezala sta jo proti morju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ríniti -em nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ropotáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove
V vinogradu ropota klopotec.
1.1.
dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.
2.
kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.
3.
slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.
4.
iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

sestánkovati -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno
kdo/kaj sestajati se
(Pri njem in okrog njega) radi sestankujejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

seštévati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj seštevala.
2.
iz matematike kdo/kaj z računsko operacijo dobivati, spreminjati kaj ‘vsote’
V prvem razredu že seštevajo in odštevajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

shájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje
/Še kar/ shaja.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj preživljati se s kom/čim
Z ženo /še kar/ shajata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

sijáti -síjem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj odbijati svetlobo od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje
Sonce (jim) sije naravnost v oči.
2.
čustvenostno kdo/kaj kazati, izražati močno čustveno vznemirjenost od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje
Fant je kar sijal /od ponosa in sreče/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

síliti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Silijo mladino k delu/delati.
2.
kdo/kaj bremeniti koga/kaj s kom/čim
Silijo ga s fizičnim delom.
3.
kdo/kaj hoteti, želeti proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj / med koga/kaj
Sovražna vojska sili proti mestu.
4.
čustvenostno kaj pojavljati se komu/čemu v/na/skozi/čez kaj
Pramen las ji je silil na čelo.
4.1.
pojavljati se koga/kaj k čemu / v/na/skozi kaj
Na jok jo sili.
5.
iz agronomije kdo/kaj pospeševati razvoj rastline
V rastlinjakih in toplih gredah silijo krompir, radič, tulipane idr.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

skrbéti -ím nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
Mater /zelo in stalno/ skrbi zaradi otrok.
2.
kaj vznemirjati koga
Predstava ga je /zelo/ skrbela.
2.1.
nekaj vznemirjati koga
Kar naprej jo /zelo ali preveč/ skrbi.
3.
kdo/kaj prizadevati si kaj
/Redno/ morajo skrbeti, da so računi pravočasno plačani.
4.
v zvezi z nič, navadno z nikalnico kdo/kaj vznemirjati se
/Nič/ ne skrbite /preveč/, resnica bo prišla na dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

skrômen-mna -opridevnik
  1. nezahteven, enostaven
    • kdo/kaj biti skromen pri čem
    • , kdo biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa
  2. količinsko majhen
    • kdo/kaj biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa / od kdaj
  3. raznovrstno neobsežen, preprost
    • kaj biti skromenjše od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slavíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Vsak narod slavi svoje junake.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti kaj
Slavita desetletnico poroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

slonéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v poševnem, nagnjenem stanju, položaju sredi/okoli/okrog koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod , kdaj / koliko
Ob pultu so nekateri sedeli, drugi sloneli.
2.
čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj
V gostilni pri pultu je bil zmožen sloneti cel dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

sónčiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj izpostavljati se
(Na balkonu) se sonči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.
4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

specializírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj strokovno usmerjati, omejevati koga/kaj za kaj / v čem
Trgovine so specializirali za prodajanje damskih oblačil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

sporazuméti se -úmem se dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja
1.
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se sporazumeli o spornih vprašanjih.
2.
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj izmenjati misli
Sporazumejo se v angleščini.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

spotakníti se ob in spotákniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj obregniti se ob koga/kaj
/Kar naprej/ se spotikajo obenj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

spovédati spovém dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo sprašati koga
/Dnevno/ ga je spovedal /zaradi sprotnega finančnega stanja/.
2.
kdo zaupati komu kaj
/Dnevno/ ji je spovedala svoje težave.
3.
iz religije kdo sprašati koga
Poklicali so duhovnika, da ga je spovedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

spovédati se spovém se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj razkríti se glede koga/česa / za koga/kaj
Spovedal se (mu) je glede svojih otrok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

spoznáti se na -znám se na dovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj razumeti se na kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro in temeljito/ se spozna na glasbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.
3.
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

stopíti2 -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Različne tablete si je morala stopiti (v vodi).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj v tekoče stanje
Živo srebro stopi zlato /kot vosek/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

stopíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj preiti v tekoče stanje
(Na vročini) se je vosek stopil /kot mast/.
2.
kdo/kaj postati celota s kom/čim
Priseljenci so se morali /čimprej/ stopiti z domačini.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spremeniti se
Kar stopil se je /od navdušenja/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

strašíti -ím in strášiti -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj vznemirjati koga
Bližnje je strašil /s puško/.
2.
brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Kar naprej/ jih nekaj straši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

súkati se okoli/okrog -am se okoli/okrog in súčem se okoli/okrog nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjali se okoli/okrog koga/česa
Okoli sladice se je sukalo kar nekaj slastičarjev.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'dejavnosti/lastnosti/stanje' pojavljati se okoli/okrog koga/česa
Njene misli so se /kot nagajivi metulji/ sukale okoli dokončnega odhoda v tujino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

šívati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati s šivanko
/Po priloženem kroju/ so /strojno/ šivali.
2.
kdo/kaj delati kaj
(Iz krokodilje kože) šivajo torbice in čevlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

škóditi -im nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
To nikomur ne škodi.
2.
v zvezi z bi, čustvenostno, navadno v 3. osebi, z nikalnico kaj slabo, neugodno delati komu/čemu
Ne bi ti škodilo, če bi se malo učil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

štéti štéjem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje
Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.
5.1.

Štejejo ga k dobrim delavcem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

šuméti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove
Papir na podstrešju /čudno/ šumi.
1.1.
dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.
2.
kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tájati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
kdo/kaj spreminjati se v tekoče ali v navadno sprejemljivejše stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) taja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tékati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma hitro premikati se iz/z/od—do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od/do kod / kod / kje
Otroci (jim) tekajo po nepokošenih travnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

têpsti se za têpem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno kdo biti, bojevati se za koga/kaj
Podjetniki se kar tepejo za mlade strokovnjake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

težíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Nahrbtnik ga teži.
2.
kdo/kaj bremeniti koga/kaj
Teži ga slab občutek.
3.
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Vasi težijo k centrom.
4.
slengovsko kdo/kaj sitnariti s čim
Kar naprej teži s svojimi idejami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tíkati se tíčem se tudi tíkam se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
Odločijo naj tisti, ki se jih vsebina /najbolj/ tiče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

točíti tóčim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Žganje so točili kar v večje kozarce.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj streči kaj
(V vseh lokalih) točijo tudi brezalkoholne pijače.
3.
čustvenostno kdo/kaj izločati kaj
Toči sline /kot potok, kot senilen starec/.
4.
iz čebelarstva kdo/kaj pridobivati, spravljati kaj
V tem obdobju točijo med.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kje / kod
Velike količine mamila so na sever tovorili /kar v tovornjakih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tožíti in tóžiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.
2.
kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).
3.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tožíti čez in tóžiti čez -im čez nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno
kdo/kaj nejevoljno govoriti čez koga/kaj
Kar naprej toži čez svoje ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tožíti nad in tóžiti nad -im nad nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno
kdo/kaj nejevoljno govoriti nad kom/čim
Kar naprej /kot popolni nezadovoljnež/ toži nad vsem in vsemi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tožíti po in tóžiti po -im po nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno
kdo/kaj imeti potrebe po kom/čem
Kar naprej /kot pravi zapečkar / toži po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tožíti se in tóžiti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.
2.
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tožíti se po in tóžiti se po -im se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi
kazati se komu/čemu potreba po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ toži po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

trájati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so trajala ves mesec.
2.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Bolezen kar traja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tŕd-a -opridevnik
  1. odporen na pritisk, upogib
    • kaj/kdo biti trd kot kaj
    • , kaj biti trše od česa
    • , kaj biti trd na kaj, kako
  2. navadno ekspresivno težaven, neprizanesljiv, pretresen
    • kdo/kaj biti trd kot kaj
    • , kdo/kaj biti trd/trši od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trésti se za trésem se za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo čutiti skrb za koga/kaj
/Zaradi različnega kriminala/ se starši tresejo za svoje otroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

tŕgati se za -am se zastilno tŕžem se za nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj potegovati se za koga/kaj
Zanj so se kar trgali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ubíti ubíjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj smrtno zadeti koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ ubil (z nožem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počiti, poš kod ovati kaj
/Po nesreči/ je ubil šipo.
2.1.

Jajce si je ubila /v juho/ ali ga spekla.
3.
čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
Preganjanje ga je /čisto/ ubilo.
4.
čustvenostno kdo narediti kaj bolj znosno
Dolgo čakanje si je ubil /z branjem/.
5.
čustvenostno kdo/kaj odvzeti kaj
Izrečene besede so ubile živahno razpravo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ubívati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
Sorodniki so se /na veliko/ ubivali z njim, pa ni nič pomagalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

učíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj poučevati koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake učila slovenščino.
2.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) učila (slovenščino).
3.
kdo/kaj razlagati kaj
Učil je, da bomo v bližnji prihodnosti vsi enaki, enakopravni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

učíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.
2.
kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).
3.
kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.
6.
v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.
7.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.
8.
čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.
9.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.
10.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.
11.
navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.
12.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.
13.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.
14.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.
15.
nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

uíti uídem dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano oditi, izteči iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / po kom/čem / od kod / kod
/Kljub strogi zastraženosti/ (jim) je ušel iz pripora.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izmakniti se komu/čemu
/Uspešno/ so ušli nevarnostim in poškodbam.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od—do koga/česa / od/do kod / kod / v/na/med/pod/nad/čez koga/kaj
Hlače so (mu) ušle čez rit do kolen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

umíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.
2.
kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

umiríti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v mirnejše, harmoničnejše stanje
/Z najrazličnejšimi prepričevanji/ so umirili množico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

umíti -umíjem dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vodo odstranjevati kaj
/Istočasno/ umije čevlje in očala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

upírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati kaj v/na kaj / kam
Stol je /z vso silo/ upirala v vrata.
2.
kdo/kaj usmerjati kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Puške so /sovražno/ upirali proti civilistom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

upokojíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.
2.
iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

upravíčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj utemeljiti kaj
Upravičili so ustanovitev podjetja.
2.
kdo/kaj z ravnanjem dokazati kaj
Upravičil je svoj položaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

užíti užíjem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj voljno uporabiti koga/kaj / koliko česa
/S strahom/ je užil novo zdravilo.
2.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je užilo konec vojne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

verjéti -jámem nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj zaupati čemu , sprejemati kaj kot verjetno
Vse verjame.
2.
kdo/kaj biti prepričan kaj
To /lahko/ le verjameš.
3.
kdo/kaj zaupati komu/čemu
Dekle fantu ne verjame več.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

véz-ísamostalnik ženskega spola
  1. priprava, ki drži skupaj
    • vez česa
    • , vez med čim
    • , vez s čim/kom
    • , vez v/na čem, kje
  2. kar druži in drži skupaj
    • vez česa
    • , vez med čim/kom
    • , vez s čim/kom
    • , vez v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

vóhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).
3.
kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.
4.
čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

vónjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

vréči se vŕžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno, navadno čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj sunkovito premakniti se k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
/Iz obupa/ se je vrgel v prepad.
1.1.
kdo/kaj sunkovito premakniti se okoli/okrog/od/iz/z/s česa / k/h/proti čemu / na/v/med/pod/nad/pred/skozi/čez kaj / po čem /za čim / kod / kam
/Navdušeno se (mu) je vrgla okoli vratu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

vzéti se vzámem se dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj začeti biti, obstajati od/iz česa / od kod
Od kod so se vzeli vsi ti ljudje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

vztrájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj kljub nasprotovanju še naprej biti, ostajati
Vztrajali so (na svojem mestu).
2.
kdo/kaj kljub nasprotovanju zagovarjati kaj
/Odločno/ vztraja, da se upošteva njegova pripomba.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z govorjenjem zadržati se pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje / kdaj
Zagovorila se je pri sosedi, potem pa še s prijateljico.
2.
kdo/kaj nehote povedati kaj ‘kar se ne namerava’
Zgovoril se je, da je bil zraven.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zahváliti se in zahváliti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti hvaležnost komu/čemu za koga/kaj
/Pisno/ se jim je zahvalil za hitro denarno pomoč.
2.
kdo/kaj zavrniti koga/kaj
/Kot večkrat deklarirani srčni bolnik/ se je zahvalil za povabilo na planinsko turo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zakljúček-čkasamostalnik moškega spola
  1. konec
    • zaključek česa
    • , zaključek s čim/kom
    • , zaključek ob čem, kdaj
  2. končna sodba, odločitev
    • zaključek česa
    • , zaključek s čim
    • , zaključek o čem/kom
    • , zaključek glede česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zakuríti in zakúriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

založíti se -ím se dovršni glagol, netvorni glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti se v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
/Na vsem lepem/ se je dokument založil kar doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zaníkati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti se
Obtoženec je zanikal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so govorice o kraji.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami negativno izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Zanikali so povedek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zanímati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj vznemirjati koga
Ta študij ga /zelo/ interesira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zaostàl-ála -opridevnik
  1. bolj počasen glede delovanja, razvoja
    • kdo/kaj biti zaostal za kom/čim
    • , kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo biti zaostal za kaj, za koliko
  2. neuspešen glede na namen, cilj
    • kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo/kaj biti zaostal za kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zastáviti1 -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.
4.
kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.
5.
kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zdélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oslabiti koga/kaj
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti koga/kaj
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončati kaj ‘opravilo’
Pot sta zdelala (v enem dnevu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.
1.1.
nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.
2.
nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.
3.1.
nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zgrozíti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
kdo začutiti grozo ob kom/čem / nad kom/čim
Ob pogledu nanj se je /povsem/ zgrozila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

znêsti1 znêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/pred/skozi/čez koga/kaj / kam
K njim je znesla vso odvečno navlako.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

znêsti se nad znêsem se nad dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj spraviti se nad koga/kaj
V časopisu so se /z vsemi silami/ znesli nad njega in nad celotno organizacijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zvítek-tkasamostalnik moškega spola
  1. kar je zvito kot valj
    • zvitek česa
    • , zvitek za kaj
    • , zvitek s čim
  2. zavitek kot jed
    • zvitek s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

želéti -ím nedovršni glagol, naklonski glagol
1.
kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj
Vsem ljudem želi srečo.
1.1.
kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.
2.
kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.
3.
kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.
2.
kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).
3.
kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.
3.1.
kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.
3.2.
kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.
4.
kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.
4.1.
kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.
5.
kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.
5.1.
kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.
6.
knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).
7.
čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.
7.1.
kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).
8.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).
9.
neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

Število zadetkov: 336