eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gólfski gólfska gólfsko pridevnik [gólfski] ETIMOLOGIJA: ↑golf
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu;
rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja;
zidovi se blestijo v mesečini;
pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti
vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
blestèč -éča -e:
bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
fórmula -e ž (ọ̑)
1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule
♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta
// mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula
// kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula
2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze
3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti
4. v zvezi formula ena avtomobilska dirka s posebej prirejenimi nizkimi dirkalniki s širokimi kolesi, ki dosegajo visoke hitrosti: dirkališče, trening formule ena; koledar, sezona formule ena; ljubitelji, prenos formule ena; prvenstvo, prvak, zmaga v formuli ena; formula ena in motokros / zgodovina, zvezdniki formule ena; kariera v formuli ena / dirka formule ena
// dirkalnik za tako dirko: voznik formule ena; gume, motor za formulo ena
kariêra -e ž (ȇ)
nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera
● ekspr. narediti kariero uspeti
// navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera
obétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil;
obetati komu podporo, službo;
obetal ji je zvestobo;
obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
● ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja 2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaja) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo;
kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kažeb) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan;
njegova zunanjost ni obetala nič dobrega;
nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh obétati se nav. 3. os.
izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obeta se vroč dan, nevihta / njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi
obétati si
pričakovati: od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi; obetajo si boljše uspehe; publ. obetajo si še nove potresne sunke
obetajoč -a -e:
obetajoč nasmeh; obetajoč pisatelj, športnik; obetajoča kariera; prisl.: obetajoče se nasmehniti
obétan -a -o:
uresničitev že dostikrat obetanih reform
obetáven in obétaven -vna -o prid. (á ā; ẹ̄) knjiž. (veliko) obetajoč: mlad obetaven igralec;
obetavna mladina / obetaven posel; obetavna kariera / pomignil mu je z obetavno kretnjo obetávno in obétavno prisl.:
obetavno se nasmihati; pot se je obetavno začela
prestížnik -a m (ȋ) ekspr. 1. kdor ima v primerjavi z drugimi ugled, veljavo, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež: cilji prestižnika so uspeh, kariera, moč, slava in denar 2. kar z visoko kakovostjo, izbrano opremo, izgledom povečuje ugled lastnika, proizvajalca: med hoteli je bil tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami;
blagovne znamke se je prijel status prestižnika / avtomobili prestižniki
raperski in rêperski -a -o [rêperski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na rap in raperje: raperski album; raperski zvezdnik; raperska glasba, pesem; raperska skupina, zasedba; raperska besedila / raperska kariera
šôvbíznis tudi show business -a [šôu̯ bíznis] m (ȏ-ȋ) pog. industrija zabave, zabavništvo: ikone, zvezde šovbiznisa;
pravila šovbiznisa;
svet šovbiznisa;
kariera v šovbiznisu / ameriški, svetovni šovbiznis; filmski, glasbeni šovbiznis; športni šovbiznis
življênje -a s (é) 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji;
zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v zastrupljenih rekah odmira; življenju nevarne snovi / usedline s sledovi življenja / ekspr. jama ni bila brez življenja živih bitij2. stanje živega bitja: biti, ostati pri življenju;
znamenja življenja / volja do življenja je premagala smrt; biti sposoben za življenje / greniti si življenje z ljubosumjem; tvegati življenje; ekspr.: rešiti si golo življenje; streči po življenju; igrati se z življenjem / izgubiti življenje umreti; ekspr. življenje se mu izteka kmalu bo umrl / pesn. mirno naj ti plove čolnič življenja // s prilastkom, v različnih religijah nadaljevanje kakega stanja po smrti v s čutom nezaznavni stvarnosti: posmrtno življenje / v krščanstvu: nadnaravno življenje; večno življenje 3. s prilastkom bivanje, obstajanje človekaa) glede na njegovo biološko danost: čustveno, duševno, intelektualno življenje / fantovsko življenje / spolno, telesno življenje / družinsko, zakonsko življenje; samsko življenje; skupno življenje moškega in ženske b) glede na njegovo ravnanje: garaško, ekspr. grešno življenje;
začeti novo življenje / ekspr. sladko življenje prijetno, zlasti spolno / ekspr. ženska dvomljivega življenja c) glede na njegovo dejavnost, udejstvovanje na določenem področju: begunsko, vojaško življenje / družabno, privatno življenje č) glede na njegovo materialno stanje: skromno, udobno življenje d) glede na pestrost dogajanja: mirno, pusto življenje človeka e) glede na vrednost, ki je odraz določenih življenjskih prizadevanj, razmer: brezskrbno, lahko življenje;
ekspr. pasje življenje brezdomcev / ekspr. življenje iz dneva v dan brezciljno, brezskrbno// bivanje, obstajanje človeka sploh: smisel življenja; pravica, veselje do življenja; njegovi pogledi na življenje in smrt / življenje vaše matere je v nevarnosti 4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti: življenje se podaljšuje;
bolezen mu je skrajšala življenje;
v svojem dolgem življenju je marsikaj doživel / za vse življenje si je dogodek vtisnil v spomin; v svojem življenju še ni imel takega stanovanja / vse življenje je še pred teboj / star. od iznajdbe ni imel za življenja prav nič v času življenja / ekspr.: pomlad življenja mladost; jesen življenja starost5. ekspr., v povedni rabi kar daje bivanju, obstajanju človeka smisel, vrednost: delo, kariera, otroci so njegovo življenje / brez tebe ni življenja; ti si življenje mojega življenja 6. ekspr. moč1,
živahnost, zdravje: življenje je kar kipelo iz nje;
mladi so polni življenja / roke so ji brez življenja visele ob telesu brez sposobnosti gibanja, čutenja7. publ. človek, oseba, zlasti kot udeleženec nesreče, vojnega spopada: življenja padajo v vsaki vojni / rešili so pet otroških življenj otrok8. s prilastkom način obstajanja živega, stvarnega in duhovnega sveta določenega območja kot celota: navade mestnega življenja;
spremembe življenja na vasi;
življenje v zaporih;
ekspr. čutiti utrip sodobnega življenja / nomadsko, poljedelsko življenje nekaterih narodov / ekspr.: pomensko življenje jezika; življenje besed 9. celota dogajanjaa) zlasti družbenega, medčloveških odnosov, stikov: izhajati iz življenja;
biti sredi, publ. v areni življenja;
tako je v vsakdanjem življenju;
ekspr.: polnost življenja;
viharji, vrvež življenja / gojenci so v zavodu izolirani od življenja / zdaj šele vstopaš v življenje; publ. utirati si pot v življenje / ekspr. film želi prikazati živo življenje; pesnik je bil zvest življenju / povezanost šole z življenjem; ekspr. stati z obema nogama v življenju / življenje teče dalje / v povedni rabi: nazadnje pa ostaneš sam, tako je (pač) življenje izraža sprijaznjenost, vdanost; pog., ekspr. to ni življenje, to je hudič; jaz vem, kaj je življenje imam veliko raznovrstnih, zlasti neprijetnih življenjskih izkušenjb) ekspr. glede na nemir, gibanje, (hitro) se spreminjajoče življenjske okoliščine: opazovati življenje glavne ulice / v hišah ni bilo opaziti življenja / mesta so polna življenja / jate lastovk dajejo ruševinam nekaj življenja c) ekspr. glede na različne možnosti zabave, preživljanja prostega časa: naužiti se življenja;
privoščiti si življenje;
lakota po življenju / nočno življenje mesta / kjer je on v družbi, tam je življenje je veselo, zabavno10. življenjske razmere, življenjsko okolje: po končanem šolanju se vračajo v prejšnje življenje;
privajati se na življenje v kolektivu / življenje se normalizira, ker vode upadajo; ekspr. življenje ga tepe; urediti si življenje po svoje; čutiti težo življenja / ekspr.: življenje ga je skovalo v moža; življenje jo je uničilo 11. ekspr., s prilastkom dejavnost, delovanje: poživiti društveno, kulturno, versko življenje;
razgibano družbeno življenje 12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju, delovanju koga: odlomek iz življenja pisatelja 13. ekspr. prepričljivost, verjetnost: šele oder da besedilu življenje;
pisatelj je gradivu vdihnil življenje 14. ekspr. izražanje izrazitih potez, čustev, razpoloženj, podobnih kot v resničnosti: podobe na stenah so brez življenja / v prej tope oči je šinilo nekaj življenja 15. ekspr. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb: življenje je drago;
zasluži komaj za življenje;
sredstva za življenje
● ekspr. molči, če ti je življenje drago, ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je; ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; knjiž., ekspr. v mladi ženi vzkali življenje mlada žena zanosi; ekspr. veseliti se življenja rad živeti; publ. ta avtomobilska guma nima dolgega življenja dolge dobe trajanja; knjiž. dala je otroku življenje rodila ga je; ekspr. dali so življenje za domovino umrli zanjo, zlasti v boju; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; ekspr. postavljati življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. skleniti svoje življenje umreti; ekspr. sam si je skrajšal, vzel življenje naredil je samomor; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; ekspr. vzeti komu življenje usmrtiti ga; ekspr. biti ob življenje umreti; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. spremeniti sklepe v življenje uresničiti jih; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi, če bi umrl; vznes. biti v cvetu življenja mlad; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. to ti naj bo šola za življenje zaradi tega boš postal zrelejši, pametnejši; ekspr. bojevati se na življenje in smrt zelo, močno; teči kot za življenje zelo hitro; kakršno življenje, taka smrt
♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. latentno ali prikrito življenje organizmov v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; pravn. nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
BleiweisPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [blájvajs], rodilnik [blájvajsa]
BESEDOTVORJE: Bleiweisov
ĎurdiakováPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [djúrdjakova], rodilnik [djúrdjakove]
GiglijevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [džíljijeu̯], ženski spol [džíljijeva], srednji spol [džíljijevo]
GolgijevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [góldžijeu̯], ženski spol [góldžijeva], srednji spol [góldžijevo]
ZVEZE: Golgijev aparat
GönczevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [génčeu̯], ženski spol [génčeva], srednji spol [génčevo] in [gə̀nčeu̯], ženski spol [gə̀nčeva], srednji spol [gə̀nčevo]
LehotskýPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovaški pevec in skladatelj
IZGOVOR: [léhotski], rodilnik [léhotskega]
MarekPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [márək], rodilnik [márka] tudi [márek], rodilnik [máreka]
BESEDOTVORJE: Markov tudi Marekov
MüürseppovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [mírsepou̯], ženski spol [mírsepova], srednji spol [mírsepovo]
NykänenovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [níkenenou̯], ženski spol [níkenenova], srednji spol [níkenenovo]
PivčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [píu̯čeu̯], ženski spol [píu̯čeva], srednji spol [píu̯čevo]
PřemyslPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik češke dinastije
v množini Přemysli češka dinastija
IZGOVOR: [pšémisəl], rodilnik [pšémisla]
BESEDOTVORJE: Přemyslov
RašoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [rášo], rodilnik [ráša]
BESEDOTVORJE: Rašev
SbragiaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski igralec
IZGOVOR: [zbrádža], rodilnik [zbrádže] in [zbrádža]
BESEDOTVORJE: Sbragiev
XoxovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dzódzou̯], ženski spol [dzódzova], srednji spol [dzódzovo]
ZadrčanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [zádərčan], rodilnik [zádərčana]
BESEDOTVORJE: Zadrčanov
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
fótomodél -a m, člov. (ọ̑ẹ̑) kariera ~a
fótomodélka -e ž, člov. (ọ̑ẹ̑)
kariêra -e [ije] ž, pojm. (ȇ) ~ v poklicu |uveljavitev, uspeh|; igralska ~; poud. biti na začetku (svoje) ~e |poklicne poti|
šansonjêrski -a -o (ȇ) ~a kariera
znánstveniški -a -o (ȃ) ~a kariera
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
kariêra -e
ž navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gáre gȃr ž mn.
karẹ̑ta -e ž
kariȇra -e ž
karierȋstka – glej kariȇra
karikatȗra -e ž
karjọ̑la -e ž
karoserȋja -e ž
korẹ̑ta -e ž,
šaržȇr -ja m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Deležnik na -č in glagolski morfem »se«Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne.
Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se.
Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?
Izvor besede »kariera«Iz gesla kariera v etimološkem slovarju je mogoče razbrati, da je beseda iz italijanske izpeljave latinske besede currus (via carraria) v slovenščino prevzeta preko francoščine (carrière) in potem nemščine (Karriere). Kako vemo, da ni bila prevzeta neposredno iz italijanščine, ki nam je tudi blizu in ki za to uporablja besedo, ki je fonetično celo enaka slovenski?
Je mogoče, da je beseda kariera šele v francoščini dobila pomen, ki ga ima tudi v slovenščini, torej 'delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje', od koder bi potem do nas prišla preko nemščine in ne italijanščine?
Jezikovna izbira: »tekmujoč« in »tekmovalen«Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Vseživljenjska karierna orientacija
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Število zadetkov: 50