Tiskanje

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

bołhȋnjak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.

brehȃvəc, -vca, m. človek, kateri vedno breha in kašlja, Čemšenik (Gor.).

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

čę̑dnica, f. deska, na kateri urezane deske čedijo, ob gornji Dravi (Št.).

čestȋt 1., adj. glücklich, selig: čestiti so ti, kateri ..., Krelj; — prim. stsl. čęstitъ, felix.

četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)-Erj. (Torb.).

darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.-Svet. (Rok.), vzhŠt.-C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.

dopustováti, -ȗjem, vb. pf. die Faschingsfeier abschließen: Kir (= kateri) so gladko dopust'vali, Bodo lehko se drsali, Vod. (Pes.).

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.

frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.

fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.

glavobǫ̑łnəc, -nca, m. glavobolnci so lasje, kateri so od glavobola (ne od starosti) osiveli, Gor.

gǫ̑rnik,* m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.-Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.

grę̑dnica, f. 1) deska, po kateri živad na gredi (grede) hodi, Fr.-C.; — pl. grednice, vzhŠt.-C.; — 2) die Stufe: iz hlodov seka grednice ali stopnice v gredi, Ravn. (Abc.).

hipohondrȋja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.

hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.-Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.-C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.-C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc-Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.

homeopatȋja, f. zdravljenje po pravilu, da se bolezen leči z lekom, kateri v zdravem telesu isto bolezen povzročuje, die Homöopathie.

hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče-Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. (Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn-Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče-Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.

hromátati, -am, vb. impf. hinken, Guts., Mur., Jarn., Mik.; nahajal je ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), Navr. (Let.).

jȃnar, -rja, m. delavec, kateri jan dela, t. j. na janu, na kraju jana dela, C.

jȃr 1., jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.

jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).

katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.

kətę́ri, pron. = kateri, Cv., DSv.; — prim. Cv. II. 5.

kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.-Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.

klȃjarica, f. rjuha, v kateri nosijo klajo živini, Bolc, Plužna-Erj. (Torb.).

klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče-Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).

koji, pron. = kateri, Jan. (Slovn.), nk.; — hs.

kolikotę̑ri, adj. = koliki, kateri, der wievielte? Mur., C.

končávati, -am, vb. impf. ad končati; 1) beenden, M., Z.; schließen, Cig.; Nemec govor končava z glagolom, Levst. (Zb. sp.); — k. se, enden, Jan.; — 2) vernichten: lažnike končavaš, Dalm.; končavaš te, kateri lažejo, Trub.

kotę́ri, pron. = kateri, Habd., ogr.-Mik., kajk.-Cv. (II. 5.).

kóza,* f. 1) die Ziege; za jalovo kozo se kregati, Krelj; ne more biti koza cela in volk sit, Npreg.-Levst. (Beč.); Bog uže ve, kateri kozi rog krati, Npreg.-Levst. (Zb. sp.); divja k., die Gemse (antilope rupicapra); — 2) verschiedene Vorrichtungen: ein Gestell bestehend aus einem Holzbalken mit vier Füßen: der Holzbock, der Sägebock der Zimmerleute, Böttcher u. dgl., V.-Cig.; der Gerüstbock, Dol.; — der Voltigierbock der Turner, der Barren, Cig. (T.), DZ., Telov.; — der Feuerbock, Cig.; — das Gestell eines drehbaren Schleifsteins, C.; — das Fußgestell des Webestuhls, Bolc-Erj. (Torb.); — das Brückenjoch, Nov., SlN.; — die einfache, dachlose Garbenharfe, Poh.-C.; — eine mit Haken versehene Stange über dem Feuerherde, V.-Cig.; — der Schrotbock oder Schragen zum Auf- und Abladen von Lasten, Cig., C., Dol.; — podkovna k., der Feilbock der Hufschmiede, DZ.; — ein Ständer oder Pflock mit Stützen, V.-Cig., C.; — hölzerner Dreifuß, M.; kozo bíti, den Dreifuß schlagen (ein Spiel), Cig., Dol.-Levst. (Rok.); — eine irdene Pfanne auf Füßen, Cig., C., Kr.; — 3) pl. koze, die Pocken; koze staviti, cepiti; die Blattern; v kozah biti, koze imeti, die Blattern haben; (vsled napačnega tolmačenja nemške besede "Pocken"?); pogl. osepnice.

kozȃra 2., f. košarica, v kateri se kruh mesi, Valj. (Rad); — prim. 2. kozar.

krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.

krníca 1., f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe (geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.-Mik.

krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.-C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk-Erj. (Torb.).

krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.

ktéri, pron. = kateri.

kùm 1., kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče-Levst. (Rok.).

kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.

kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Kameno na Soči-Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.

kvȃsnica, f. 1) nav. pl. kvasnice, die Hefen, Jan.; besonders Bierhefen, Mur.; — 2) das Hefengefäß, DZ.; — 3) posoda, v kateri se repa kvasi, C., vzhŠt.; — 4) = kvašena repa, C.

kváša, f. 1) die Beize, die Säuerung (z. B. der Rüben), ogr.-C.; — 2) posoda, v kateri se repa kvasi, Valj. (Rad).

lȃs, -ȋ, f. dolga ranta, na kateri stoje streharji, Tolm.-Štrek. (Let.); — prim. 2. laz.

lȋlək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.-Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.-Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.

lopáča, f. svetilnica, v kateri gori mast, kajk.-Valj. (Rad).

málọkatę́ri, pron. = malo kateri, selten einer, nicht leicht einer, wenige; malokaterega poznam izmed njih.

málọktę́ri, pron. = malo kateri.

martolòs, -ǫ́sa, m. der Menschenräuber, der Menschenhändler, Habd., Jan.; človek, kateri ljudi krade in kupuje ter prodaje, Dict.; bodeš videl gozde polne martolosov, Kast.; — prim. madž. martalóz, Räuber, Sclavenhändler, gr. ἀρματωλός, Mik. (Et.).

mastȋłnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Stopice-Erj. (Torb.).

mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Drežnica-Erj. (Torb.); — prim. medrija.

mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.

mẹsitnják, m. stolica, na kateri mesijo kruh, C.

močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.-Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).

mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.

mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).

nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen (z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče-Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.-M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).

nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.

nákvasa, f. die Säuerung, Mur.; — das Sauerkraut, saure Rüben: nakvaso si delamo, vzhŠt.; tudi: posoda, v kateri se repa ali zelje kisa, vzhŠt.

nastȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; n. soda, da se iz njega toči, Cig.; — die Positur, Telov.; — n. (kakega zidanja), die Anlage, Cig.; — 2) das Aufgestellte: die Lockspeise, der Köder, Mur., Cig., Jan.; die aufgestellte Falle, Schlinge u. dgl., Cig.; Mladen'či pri vas za njih glave Nastavljajo skrivne nastave, Preš.; Nastav i pasti se nemaš bati, Levst. (Zb. sp.); — der Hinterhalt, Jap. (Sv. p.); — 3) nástava, panj, kateri je izgubil matico in katerega čebelar vrhu druzega nastavi ali navezne, Polj.; — 4) nástava, die Einsetzung, die Einrichtung, die Anordnung, das Gesetz, C., ogr.-Valj. (Rad).

nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.

nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.

nenavídẹti, -vȋdim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.

oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod-Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).

obrȗnək, -nka, m. 1) die Narbe, Jan., Nov., Vrt., Lašče-Levst. (Rok.), Notr.; — 2) der Knorren in einem Brett, Tolm.; — 3) der Baumstrunk, Dol.; — klada, na kateri drva sekajo, Gor.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj-M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.

ǫ́drnica, f. das Gerüstbrett, Notr.; — deska, na kateri tisti stoji, ki snopje v kozolec deva, Notr.

odtrúpiti, -im, vb. pf. weg-, abschlagen, Jan.; rog o., das Horn abstoßen, Mur.; Bog že ve, kateri kozi rog odtrupi = Gott weiß schon, wen er züchtigen soll, Mur.

ogljemę̑rəc, -rca, m. tisti, kateri oglje meri, der Kohlenmesser, Cig., Jan.

opȃnkar, -rja, m. moški, kateri opanke nosi, M.

opȋrati 1., -am, vb. impf. ad opreti; stützen: o. omahujočega, C.; gospod opira vse, kateri imajo pasti, Trav.-Valj. (Rad); — anstemmen, Mur.; — o. kako reč na kaj, einer Sache etwas zugrunde legen, Cig.; — o. se, sich stützen, sich stemmen, sich anlehnen; o. se na palico, Z.; Pokrivač sem jaz, V močne lapte se opiram, Staro streho vam razdiram, Danj. (Posv. p.); — o. se na kaj, auf etwas beruhen, sich auf etwas gründen, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se na koga (kaj), sich auf jemanden (etwas) berufen, Cig.

oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.-M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.

oprhljȋvka, f. trta, po kateri je oprh, Vrtov. (Vin.).

ósla, f. 1) der längliche Wetzstein, der Sensenschleifstein; — 2) bolezen, v kateri se napno žleze v dimljah, die Leistendrüsengeschwulst, Soška dol.-Erj. (Torb.).

ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.

ostrogáča, f. rakla z vejami na pol okleščenimi ("ostrogami"), na kateri se suši seno ali detelja, Tolm.; (ostrgača, Bolc-Erj. [Torb.]).

ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje (nav. ostrnica), Lož, Lašče-Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.

parȋłnica, f. posoda, v kateri se kaj pari (n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.

pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.-Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.-Levst. (Rok.), Tolm.-Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).

péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje-Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.

pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).

pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.

písəmce (dodatek k slovarju), dodaj: pisemce — glavica = cifra — mož (v igri, pri kateri denar mečejo ter ugibajo, na katero plat pade denar), Notr.

pȋvljək, -vljəka, m. die Königsweihe, die Gabelweihe (milvus regalis), (pivlik) Cig., Frey. (F.); ("milvus, pivlik, kateri piščeta izmika", Dict.).

plȃjta, f. = koza, priprava, po kateri se sodi z voza valjajo, der Schrotbock, kajk.-Valj. (Rad).

plaščȗrnica, f. bajta, v kateri se plaščurji shajajo, Polj.

plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.-Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).

plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.

ploskȗn, m. ploščnata, sodu podobna posoda, v kateri na hrbtu olje, drožje i. dr. nosijo, zapŠt.

podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.

podrǫ́čən, -čna, adj. 1) untergeordnet, Cig., C.; subalternativ, Cig. (T.); — 2) podrǫ̑čni kovač, (kateri ne dela s pomočjo vodne sile), der Handschmied, Z., C.

pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.-Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.-Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Mengeš (Gor.)-DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Lesce (Gor.)-DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.

pǫ́kavəc, -vca, m. 1) človek, kateri poka (n. pr. z bičem), der Schnalzer; — 2) der Specht, C.; — 3) der Krachapfel, C.; — die Spaltfrucht, Cig. (T.); — 4) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Geißdutte, der Mehlweiß, Trumm.; — 5) das Knallpulver, Jan.

pokǫ́jən, -jna, adj. 1) ruhig, friedlich, Mur., Cig., Jan.; stanovi, kateri se nam bolj pokojni ali manj nadležni zde, Jap. (Prid.); — 2) verstorben, selig: pokǫ̑jni brat, Mur., Cig., Jan., nk., Hrušica v Istri-Erj. (Torb.), na vzhodu.

pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.

posnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad posneti; 1) von der Oberfläche herabnehmen: p. smetano z mleka; pene, tolščo z juhe p.; — p. mleko, die Milch rahmen; — (Karten im Spiel) abheben, Cig., Jan.; — abfassen, abstoßen (z. B. mit dem Hobel): robove, ogle p., Cig.; p. robove na cestah, die Ränder abschärfen, Levst. (Cest.); — excerpieren (= Auszüge machen), Cig., Jan.; — entnehmen: iz tega posnemamo, nk.; — abstrahieren, Cig., Jan.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan.; p. rokopis, Cig.; nachahmen; p. koga, kaj; oni vas posnemajo, Škrinj.; p. čednosti, Škrb.-Valj. (Rad); pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje, Levst. (Zb. sp.); — p. nauke, die Lehren befolgen, C.; — p. po kom: kateri so na njega strani, po njem posnemajo, Škrinj.-Valj. (Rad).

poškrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig rasseln, ein Geräusch machen: s škatlo, v kateri je penezov, p.

pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).

povánčati, -am, vb. pf. bemerken, Guts., Mur.; božjo podobo p. ino spoznati, Guts. (Res.); beachten: p. kaj, na kaj, Št.-Cig.; povančaj na to, kar ti zdaj povem, Jarn. (Sadj.); blagor otroku, kateri na svet očeta in matere povanča, Slom.

pozitivīzəm, -zma, m. nauk, kateri le temu daje veljavo, kar je pozitivno, der Positivismus, Lampe (V.).

prebíti 1., -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.-Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — (praes. prebȋjem, Št.).

precẹjȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj preceja, der Seiher, Cig.

premóči, -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.-Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem-Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.

prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren (math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.

prenevẹ́dalọ, n. človek, kateri se rad preneveda, BlKr.-Let.

preprȃvdati, -am, vb. pf. den Process gewinnen, C.; Recht behalten: prepirljivec, kateri hoče vselej po sili p., Navr. (Kop. sp.).

prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.-Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.-Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.-Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.-Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.-Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.-Valj. (Rad).

prestrẹ́zati, -am, vb. impf. ad prestreči = prestregati; auffangen; spuščajo po vodi vence, ki jih prestrezajo mladeniči, Navr. (Let.); jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali, Levst. (Močv.).

pretǫ̑ka, f. das Flussbett, Gor.-Cig., Jan., Jes.; — = struga, po kateri teče voda na mlin, Bohinj (Gor.).

prę́zanəc, -nca, m. = prezavec, lan, kateri se preza, Levst. (Rok.).

pričevȃnje, n. das Ablegen der Zeugenschaft: das Bezeugen; ti, kateri tvoje p. spoznajo, Trub.; tvoje pričevanje je črez vse verjetno, Trav.-Valj. (Rad); — das Zeugnis, Cig. (T.); resnici p. dati, Levst. (Zb. sp.).

prikrívati, -am, vb. impf. ad prikriti; verdecken; boljši je človek, kateri svojo neumnost prikriva, kakor človek, kateri svojo modrost skriva, Škrinj.-Valj. (Rad); — verbergen; — verheimlichen, verhehlen.

primojdúševəc, -vca, m. = človek, kateri se rad pridušuje, nk.

prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).

ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.-C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.-Valj. (Rad).

rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci (selten) zgodi, ogr.-Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.

rẹ̑pnica 2., f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.-Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.

rẹ̑tar, -rja, m. = mož, kateri rete dela, der Reitermacher, Cig.

rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.

režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.

rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.-Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).

rotíti 1., -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).

rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.-Let.

rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).

sáčiti,* -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica-Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 3) (intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.

samorážən, -žna, adj. s. kamen ima razo, po kateri se rad prekolje, Gor.

samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.

samosvójəc, -jca, m. 1) der Unabhängige, der Selbständige, Mur., C.; — 2) der Eigensinnige, Gor.; — = človek, kateri je sam svoj, kateri se za druge ljudi ne meni, Gor.

samǫ́težar, -rja, m. = človek, kateri kaj samotež vozi (n. pr. drva, oglje na saneh), Gor.

sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).

sẹkȃłnica, f. der Hacktrog, das Hackbrett, Jan., Z.; = posoda, v kateri se repa ali špeh seka, Celovška ok.

skomínast, adj. 1) stumpf (v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.

skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.

solȋnjak, m. = posoda, v kateri je sol shranjena, Glas.; — das Salzfass, Mur.

spásti 1., spádem, vb. pf. 1) herunterfallen, Cig., Jan.; ino je Elijev plašč vzel, kateri je bil njemu spadel, Dalm.; (o črvivem sadju), Cig.; — entfallen, Z.; iz glave mi spade kaj, C.; — 2) verfallen: s. na kaj, C.

splakovȃłnica, f. = posoda, v kateri se kaj splakuje, das Schwenkgefäß, Cig.

spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").

spuščȃłnica, f. nekoliko nagnjena deska, na kateri se na novo narejeni sirov hleb odceja, Bolške planine-Erj. (Torb.).

sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.-Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.-Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.

sramotȋvəc, -vca, m. der Schänder, der Entehrer, Cig., Jan.; bili so pa tudi mladeniči sramotivci v deželi, kateri so vse gnusobe nevernikov delali, Jap. (Sv. p.); — der Schmäher, der Verspotter, Cig., M.

strgáča 2., f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.-Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.

strmolè, -ę́ta, m. = človek, kateri strmo gleda, Lašče-Erj. (Torb.).

sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.-Valj. (Rad).

ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).

šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.

škrátəlj, -tlja, m. = škrat; ima škratlja v žepu (o človeku, kateri je nenavadno srečen), Cig.

škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.

šlekedrȃvəc, -vca, m. = človek, kateri šlekedra, Dict.; der Schnarrer, Cig.; — tudi: šlekę́dravəc, Dict.

špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.

štę́ri, pron. = kateri, Ščav., ogr.-C.

švíga, f. = človek, kateri sem ter tja šviga (der Fickfacker), Cig.; — šviga-švaga, eine unbeständige Person, Kr.

tȃcman, m. ein Thier mit großen Tatzen: der Bär, Z., Bes.; — tudi o človeku, kateri ima velike roke ali noge, Lašče-Levst. (Rok.).

tāra 2., f. teža posode, v kateri se blago pošilja, die Tara.

tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna-Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.-Jan. (Slovn.).

téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras-Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

tȋsti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.

tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.-Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.

trgovȋnstvọ, n. 1) das Handelswesen, Jan., nk.; — 2) = pravica, po kateri se kako blago more prodajati mej trgovino, Levst. (Nauk).

trínog 2., m. 1) der Peiniger, Mur.; der Henker, Meg.; = birič, Dict.; — 2) der Tyrann, Mur., Cig., Jan., nk.; — ("der mit den Füßen Tretende", Erj. [Torb. = Let. 1883, 301.]); po Cafu = tisti, kateri noge tere.

tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.-Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.-C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh-M.; die Rothbuche, Notr.-Cig.

tȗłək, -łka, m. 1) die Dille an den Schlössern, Cig.; — 2) die Fistel, Blc.-C.; — 3) etwas Zusammengerolltes, Fr.-C.; — 4) = ona cev pri preši, po kateri se mošt odteka, kajk.-Valj. (Rad).

ujẹ́davəc, -vca, m. = človek, kateri se rad ujeda, der Bittere, der Böse, C.

utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.

v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).

vẹ́dən 1., -dna, adj. kundig, erfahren, bewandert, Mur., Jan., C.; sachkundig, Svet. (Rok.); veden mož, Pohl. (Km.); nisem v. česa, ich kenne etwas nicht, Levst. (Zb. sp.); v kateri reči je kdo veden, o tej naj piše, Glas.

vę́htər, -tra, m. neka priprava, v kateri sir suše, kajk.-Valj. (Rad); — prim. vehtra.

vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče-Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.

veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.

vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).

vláčica, f. dem. vlača; die Schleife, Jan.; — nav. pl. vlačice, = prednja vozna prema, na kateri se les s hribov vlači, C.; — der Schleppschlitten, C., Z.

vlačíłən, -łna, adj. zum Ziehen, Schleppen dienend: vlačȋłni stroj, die Ziehmaschine, Jan. (H.); — Göpel-, Cig.; — vlačȋłna steza = ob veliki reki taka steza, po kateri ljudje, konji, voli gredo, kadar na vrvi za seboj vlečejo ladjo na vodo (proti curku), der Hufschlag, der Treppelweg, Levst. (Nauk).

vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.

vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. (LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga (acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).

vrȃčka, f. = proga med njivama, na kateri vračajo orjočo živino, das Angewende, Poh.

vsegavẹ̑dež, m. = vsevedež 2), človek, kateri hoče vse vedeti, Jurč.

vzdigȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj vzdigava, der Heber, Jan.

zajẹmȃvəc, -vca, m. človek, kateri zajema, der Schöpfer, Cig., Jan.

zaobljúbiti, -im, vb. pf. geloben; zaobljubljen praznik, t. j. praznik, kateri se praznuje vsled kake storjene obljube; — mati zaobljubi kam (na kako božjo pot) otroka, t. j. obljubo stori, da ga bo tja nesla ali z njim šla; z. se, sich durch ein Gelübde verpflichten; — prim. bav. sich verloben (v istem pomenu).

zasramováti, -ȗjem, vb. impf. beschämen, M.; — beschimpfen, verhöhnen; oko tega, kateri očeta zasramuje, imajo od potokov krokarji izkljuvati, Škrinj.-Valj. (Rad).

zlagáč, m. = človek, kateri kaj zlaga, Cig.

zmȃma, f. 1) die Betäubung, Mur., Cig., C., Met.; zmame me izprehajajo, Ohnmachten wandeln mich an, Mur.; — 2) die Bethörung, Cig., Štrek., Rog.-Valj. (Rad); — die Verblendung, die Thorheit, Dict.; spoznati to veliko zmamo in slepoto, Kast.; — 3) = človek, kateri druge mami, Štrek.; — der Phantast, Cig.; — 4) der Mischling, der Blendling, der Bastard (bei Thieren und Pflanzen), Cig.

znašȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj znaša (n. pr. praprot), Polj.

zvoncenǫ̑səc, -sca, m. = človek, kateri zvonec nosi (pren.), (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).

žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče (nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.-Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.-C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.-C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne (mech.), h. t.-Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.

žȃčka, f. der Tabakbeutel, ogr.-Valj. (Rad); — usnjena vreča, v kateri imajo klamfe, kadar drva vozijo, Lašče-Levst. (Rok.); — eine kleine Geldbörse, vzhŠt.; — prim. nem. Sack.

žlȃmpa, f. 1) dünne Speise, ein Mus, M.; — ein dünnes Gepantsch: živino z žlampo rediti, Nov.; (prim. nem. die Schlampe, ein dünnflüssiger Fraß); — 2) človek, kateri žlampa, Levst. (Rok.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kà kóga ozir. zaim.
1. kar: Ne poſelei tvojega blisnyega ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; nikai kaie nyegovo ABC 1725, A4b; Morem vzéti jaſz tou ſzkrühom, Ka je ſzkri'za viſzilo KŠ 1754, 258; Vſze, kou ſze vmeſzárniczi odáva, jejte KŠ 1754, 211; Na ime, ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A2b; Teda ſze je ſzpunilo, ka je povejdano od Jeremiás proroka KŠ 1771, 8; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Ka je k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; vuvſzem, ka je dobro podlo'sna biti SIZ 1807, 10; Vſze, Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; je vsze na pobêgi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; Ka Boug csini, vſze dobro je SM 1747, 75; neg ko neſcsem, tou cſinim SM 1747, 68; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou ga proſzi, ne dá preczi SM 1747, 73; ne cſinite, ká vam právim KŠ 1754, 105; ino tak meni lejhko dá, kou ga proſzim KŠ 1754, 180; Csi ſze zadovolimo, ka on nám dá KŠ 1754, 14; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, ſztvojom i zdrügi pomocsjom zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; je vö dao ſtámpati, ka je pred nyim niſcse ne cſinijo BKM 1789, 3b; Ka ſzi hüdoga ti vcſino, Tou ti je odpüscseno BKM 1789, 15; Poſzlühnimo, Na koj náſz vcsi ſzvéto piſzmo BKM 1789, 62; Ne gúcsi ono, ak dobro nevejs KM 1790, 16; vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; vse na pepél pôžgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9; da, vu kom prouti vám gucsijo, vas 'zitek dicsijo KŠ 1771, 706; tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája, i vkom ſze ſzpominamo zBo'ze velike dobroute BKM 1789, 7b; pét lejbov krüha, ſzkim ſze je pétjezero naſzitilo KŠ 1771, 53; Szkém stoj láda, on je ládavec AIN 1876, 16; Ne lübte ete ſzvejt, niti, ká ſzo vu etom ſzvejti KŠ 1754, 12; ſzlabo od miſzli, odpüſzti mi je ne racsunai k-nyim mene, ké ſzem vcſinil pröd tebe SM 1747, 68
2. v vezniški rabi ki, kateri: ja ſzam ſzebe vſzegaveics na tvoio volio, kaie vſzigdár nai bolsa, zavüpam SM 1747, 57; On náſz znevoul oſzlobodi, ka je na náſz zdai prisla SM 1747, 79; je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa, Ká mi pout ká'ze vſzegavejvcs KŠ 1754, 253; tvoie Zvelicſanye, ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüdſztva SM 1747, 58; radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; rejcs Bo'zo on vſzigdár poſzlüsa, Na ko on paſzko vſzo náj vékſo imá BKM 1789, 186; i na kou gléda vſze hotejnye nyega BKM 1789, 186; Ono ſzemen .. Na kamni kou oſztáne BKM 1789, 179; Záto nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau, ka bo on zapovidávau SM 1747, 75

kàgda in kàkda prisl.
1. kako, izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: Kagda more biti tou TF 1715, 27; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; Kakda more dobro delo biti KŠ 1754, 80; Ali kakda právis brati tvojemi: niháj KŠ 1771, 21; I erkao nyim je: kakda, da ne razmite KŠ 1771, 127; Kakda je ſztvouro Boug Angyele KMK 1780, 10; Kakda nasztáne dávno preminoucse vrejmen KOJ 1833, 85; Kakda sze dr'sis nazoucsi Goszpouda KOJ 1845, 2; Kakda jákoszti i szvetsztvi szlü'ziti KAJ 1848, 7; Kakda právite dusi mojoj, naj leti na goré vase, liki fticsek TA 1848, 9; Kakgda sze zovéjo med lüdmi prebivajôcse sztvarê KAJ 1870, 10; Ali csi sze nede ráj vcsio, Kakda bi popôvsztvo dôbo KAJ 1870, 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi na szilabe razdeliti AIN 1876, 7
2. v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih kako: Vcsio náz te tri zapoveidi, kákgda mámo mi vczeilom naſſem ſitki ſiveti, ino naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; ſze knige preſtéjo, Vki je piſzano zrédom: Kakda na zemli 'zivéjo ſztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; vcsite ſze: liliomi polſzki kakda raſztéjo, ne delajo KŠ 1771, 20; Zgledni ſze Zevſzej ſztráni kakda vſzi na tébe ido BKM 1789, 413; Vu vrejmeni ſzvádbe, kakda more Zvacsin pozávati ſzvate na goſztüvanye SIZ 1807, 13; Eto scsém zdaj szpoznávati, koga i kakda eta nôva dácsa doszégna AI 1875, br. 2, 6; Törci sze krôto trücajo, kakda bi nyim mogocsno bilo hercegovinancare zmiriti AIP 1876, br. 1, 3
3. v prilastkovi rabi kateri: Sz-kakda národa je rodjeni Ábrahám KM 1796, 15

kàkši -a -e vpraš. zaim.
1. kakšen, kateri, izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: Kaksa zapouvid je dána Ádami v-Paradi'somi KM 1796, 6; Szkáksega krüha KŠ 1754, 202; Káksi haſzek mámo ſzté jejſztvine i pitvine KŠ 1754, 206; Kákse je tak tou Králeſtvo KŠ 1754, 160; ki váſz lübijo, kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Vu kákſem meſzti ſze je naroudo Kriſztus KM 1796, 88; vu kákſoj obláſzti eta csinis KŠ 1771, 69; Szkákſim tálom tou csiſztoucſo dobimo KŠ 1754, 47; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno prisesztno vrejmen vu zvesüvánom módusi KOJ 1833, 9; Keliko i kákse litere májo Vougri KOJ 1833, 2; Kákse litere escse naprêprihájajo vu vogrszkom jeziki AIN 1876, 6; Kaksa bodo [telesa], gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140
2. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: Ah! káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze, Gda bi nam KAJ 1848, 7
3. v odvisnih stavkih za izražanje nedoločnosti v glavnem stavku imenovane osebe, predmeta, dejanja ali stanja: Piſzács je bio, nej, kákſi Novacziánus, liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; i ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; Vsaka stvár .. radi bi zvedli, kak živé, kákša je njena lastivnost AI 1878, 3; liki licze kákſega angyela KŠ 1771, 358; Rêcs je vöpovêdanye káksega dugoványa AIN 1876, 7; Naj ſze vö ſzká'ze i vidi, kakse ſzmo vöre KŠ 1754, 172; prepovidáva nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59; náj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; neznamo, kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; máloi Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi da liki ſzo za KŠ 1771, 339; Na kákso nouto ſze má popejvati peſzen, napiſzek ká'ze BKM 1789, 5; neznamo, kákse vino i v káksem pehári je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; eti knig ſzpravitela pa vkákſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KŠ 1754, 4; Ár znáte, kakſe zapouvidi ſzmo vám dáli KŠ 1771, 619; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3

kàkši -a -e ozir. zaim.
1. kakšen, kateri: I kaj te na roké vzemejo, da ſzkákſim talom ne vdáris vkamen nogou tvojo KŠ 1771, 176
2. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnikih kakršen: bode vſzáki csüo, Káksi je on tü nigda bio KŠ 1754, 271; je Nouvi Zákon .. Sirianſzki jezik kákſi je teda rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; kákſaje vraisja zla volja TF 1715, 28; velika moka, kákſa je nej bila od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 80; na ete, kákſega ſtés jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; Katekizmus .. kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; Steri .. kákſi ſzo tútorje KŠ 1754, 31; Ta dugoványa, kákſa jeſzo, a) Ta ſzmert SM 1747, 37; tejla dela, kákſa ſzo eta KŠ 1771, 568; Evangyeliſte, kákſi je i vecs bilou KŠ 1771, 158

kàkši gòder ~ -a ~ -e ozir. zaim. kakršen koli, kateri koli: boidi on priáteu ali nepriáteu kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14

katèri -a -o ozir. zaim. kateri: Od kateroga vſza dobra csüli bomo SŠ 1796, 103

kèliki -a -o vpraš. zaim.
1. kateri: Na keliki dén je gori ſztano od mrtvi KŠ 1754, 111; ta kmicza kelika bode KŠ 1771, 19; Szkelikim tálom ſze tou zgodi KŠ 1754, 43; ob kelkoj vöri má szuncze zidti KAJ 1870, 159; ne csüjes, kelika prouti tebi ſzvedocsio KŠ 1771, 93
2. v vezniški rabi kolikor: i dú'zava nyegova je telika, kelika i sérjava KŠ 1771, 806; kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcsha reicſi Bosje ſzveiti, ſzteim vecs TF 1715, 3; Szkelikim bole potrejbna, Goſzpon Boug nám dá BKM 1789, 241; Oh ſzkelikim bole náſz, Boug tve grejsne ſzini BKM 1789, 173; csi ſze z-etim priſzpodobim, z-kelikim ſam jaſz ſzrecsnejsi KM 1790, 52

kèlikokòli ozir. zaim. kateri koli: i, kelikokoli ſze ji je doteknolo, ozdrávleni ſzo KŠ 1771, 49

ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35

kotèri -a -o vpraš. zaim. kateri: Koterie biu pervi tau katechiſmuſſa? TF 1715, 11

kotèri -a -o ozir. zaim.
1. kateri, ki: Boghi, Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a; Vszak Clovik, koteri od Boga pomocs ſche imeti SM 1747, 80; meni, koteri tvoje ſz. imé na pomoucs zezávam KŠ 1754, 228; Deczi, kotera mleiko potribuje TF 1715, 8; rejcs .. tou je, kotero je pouleg poti ſzejjano KŠ 1771, 43; Kristuſſa, od koteroga vſza dobra csuli bomo SM 1747, 84; Miloſcsa, zkotere je napunyeni Kriſztuſſa vlejáti KŠ 1771, 441; rejcs Bo'za, koteroj ſze cslovik vüpa BKM 1789, 7; zkerſzta kriſtuſſevoga, koteroga je ſzvéti Matay popiſzau TF 1715, 38; [Frencel] Koteroga ſzo naſzledüvali drügi ſtirje moudri vucſitelje KŠ 1771, A6b; glász, Koteroga zdaj vám nazvescsávam BKM 1789, 26; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8a; na etoi zemli, kotero tebi tvoi Bogh hocse dati ABC 1725, A4a; moljenyá po koterom vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Vu vſzákom vreimeni, vu koterom meſzti SM 1747, 83; ſzina Bo'zega, Vkoterom obarjes BKM 1789, 17; uu onoi noucſi, uu koteroi predan beſſe TF 1715, 39; vu onoj krajini, vu koteroj 'zivé KŠ 1771, A4a; Med koterim kerſchánſztvom on meni TF 1715, 23; vöro, zkoterov vörjemo TF 1715, 20; Dáj mi moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; Ar znám gotovoſzt vaſo, ſzkoterov ſze od váſz hválim KŠ 1771, 543; pokoleinya onih, koteri mené lübio TF 1715, 18; vranicsom, koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Vandaluſov, koteri ſzo odplavali KŠ 1771, A6a; je ſztvouro vſza kotera ſzo vu nyih TF 1715, 14; koterim koli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; blagoſzlovi dári, kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; kotere bodemo zdai kſzebi jemáli ABC 1725, A6a; mo'záke, kotere je zjezimi goti oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; vſolai naſih, vkoterih je obderſalo TF 1715, 5; mo'záke, po koteri je dáo razkládati KŠ 1771, A4b; Kerſzt i vetsérja, ſzkoterimi náſz vucsi SM 1747, 87; vnouge druge, zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; zagerdi ino pobláti Bosje ſzvéto imé, od koteroga náz obráni TF 1715, 27
2. kar: da mocſni poſztánete, kotero vcſinivſi ne naſzledüimo Deczo TF 1715, 8; Vſze ono, kotero krſztsenik zvöre cſini KŠ 1754, 79

ktèri -a -o ozir. zaim. kateri, ki: Nemai drügi Bogov nego kteri lada SM 1747, 87; Kteri ſzedis zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; toie moja kerv, ktera ſze za váſz vön preleie SM 1747, 39; zvejzdo, Ktera preſzvejti váras Betlehemſzki BKM 1789, 58; Právo cſiszto szrczé, Ktero grejh odürjáva BKM 1789, 13; ſziná porodi, kteroga Immé bode Jesus zvál SM 1747, 10; Kteroga moucs velíka, Naj náſz tak ohráni BKM 1789, 18; ednoga ſziná porodi, kteroga bode zvála Immanuel SM 1747, 10; za tvoio britko moko, ktero ſzi naime teda imel, gda SM 1747, 59; vu onoi Nocſi, vu kteroi je bil predán SM 1747, 39; po naſsem Goſzpon Jesussi .. i po kterom tudi mi prihodek mámo SM 1747, 17; i pravicza, onim, kteri nyegov zavezek, i pravdo dersio SM 1747, 93; Poglej na náſz znébe, Kteri ktebi kricsimo BKM 1789, 104; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Kterim obecsa poſzlati Szvétoga Düha BKM 1789, 112; odpüſzti nam vſzeh naſe zle, i teske greihe, zkterimi ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55

ktèri gòdi ktèra ~ ktèro ~ ozir. zaim. kateri koli, kdor koli: Záto kteri godi znevreidnim tálom zetoga krüha jei SM 1747, 24; Ár kteri godi ſzte okerſcseni SM 1747, 20

štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14

štèrigòdi ozir. zaim. kateri koli: steri godi nyegovo ſzvéto Imé jemlé SM 1747, 45

štèrikòli štèrakòli štèrokòli ozir. zaim.
1. kateri koli: Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Sterikoli vadlüje, kaj je Jezus KŠ 1771, 733; Vſterokoli meſzto pa bodete notri sli KŠ 1771, 32; obládam vſze ono, ſterokoli bi mi bránilo KŠ 1754, 226; od vſzákſe márne rejcsi, ſterokoli bodo gucsali KŠ 1771, 40; ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; ſterekoli bodte ſtimali ſzpodobne po liſti KŠ 1771, 525
2. kar koli: Záto vſza, ſterakoli bodo vám pravili KŠ 1771, 75; nego, ſterakoli bode csinio KŠ 1771, 320

štèrišté štèrašté štèrošté ozir. zaim. kateri koli: Vſzáki grejh, ſteroga ſté cslovik vcsini KŠ 1771, 501

štò tudi štòj koga
I. vpraš. zaim. kdo: Sto da je Kriſtus TF 1715, 37; Sto hocse tebi vpékli zahváliti ABC 1725; Sto je pa, steri te ſzveit premága SM 1747, 2; Sto je Sz. Mat. czérkvi gláva KŠ 1754, 131; Sto je ſztvouro KMK 1780, 9; Jeli ſze je ſtoj povrno taki po Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; ali sto zná KOJ 1833, IIII; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Što je te nájčverstnejši málar BJ 1886, 8; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Za koga volo je eta vſza Kriſztus trpo KŠ 1754, 114; koga kejp je ete i napiſzek KŠ 1771, 73; i komi je ſzpravo KŠ 1754, 114; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Koga ne ſzmejmo vmoriti KŠ 1754, 35; Kágda ino po kom ſze vüpas TF 1715, 37; Po kom vadlüje Katolitsánſzki krſztsenik Sz. Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzinovje vaſi pokom je bodo metali KŠ 1771, 39; Kagda ino pokom ſze vupas SM 1747, 38; Vukom ſztoi tákſe ſzkvarjenye Csloveka SM 1747, 7
II. ozir. zaim. kdor, kateri: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore, on pokrije BJ 1886, 7; eden bogat cslovik, koga imé je Jo'zef KŠ 1771, 96; Boug! od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; Ár ſzi ti nei taksi Bogh, komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; Goſzpoud, komi boidi Dika SM 1747, 31; Ocsé naſega, Komi bojdi dika na veki veke KŠ 1771, 557; Komi bojdi hvála KM 1783, 6; Boug, komi bojdi dika BKM 1789, 8; Zvolili szo szi tak Akmosa, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7; Bôg – o, komi düh moj áldüje KAJ 1848, 8; Bôg, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; Komi szrcé boli, on more delati AI 1875, kaz. br. 7; hüdouba moja, koga je ſztvorila dobrouta tvoja KM 1783, 38; Naj poglavnik 'zitka, Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Ti, vu kom jedinom polo'zim vüpanye KAJ 1848, 336; Da bi nám dáo Boug Sziná, Vkom bi mogli 'ziveti KŠ 1754, 251; Szin moj, vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Boug, Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Kaj 'znyega ſzemena ſzhája, V-kom vſze blagoſzlov pohája BRM 1823, 2
III. nedol. zaim. kdo: kaj csi ſto neſcse delati, naj ni ne jej KŠ 1771, 630; Csi bi ſze pa ſto najso, ki bi eto delo zácso grajati BKM 1789, 8b; Ali mogôcse bode sto pitao BRM 1823, II; ali sto zná, csi ona v-dobre gobe szkresena KOJ 1833, IIII; Za toga zroka csi stoj zazvediti 'zelê AI 1875, kaz. br. 6; Csi je pa gli nej gori djano, komi je piſzani KŠ 1771, 715; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; nej z-kem sze szvajüvati KOJ 1845, 10; Od grejhov ſze lejhko zdr'zi, od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; od koga bole je miloscsa Bo'za i dár raziſao KŠ 1771, 458; ſcsé kaj prebránoga meti, od koga bole vsze Goſzpodé Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b

Slovar Pohlinovega jezika

bazniti [baznīti báznem] dovršni glagol

zbosti, dregniti

PRIMERJAJ: bezati

česnišče [česníšče] samostalnik srednjega spola

gredica, na kateri raste česen

drugačnost [drugȃčnost] samostalnik ženskega spola

poetika besedna figura, pri kateri se pričakovana slovnična oblika zamenja za nepričakovano; enalaga

fučkati [fȗčkati

fȗčkam

] nedovršni glagol

igrati se neko otroško igro, pri kateri se nekaj meče

fundament [fundamȅnt

] samostalnik moškega spola

temelj
osnova, začetek

godlja [gọ̑dlja] samostalnik ženskega spola

godlja, tj. juha, v kateri se kuhajo klobase

grad [grȃd] samostalnik moškega spola

grad, trdnjava

gradič [gradȉč] samostalnik moškega spola

majhen grad; gradič

graščina [graščína] samostalnik ženskega spola

graščina

greda [grẹ́da] samostalnik ženskega spola

vrtna greda, gredica
palica, na kateri prenočujejo kokoši

hrenovica [hrẹ́novica] samostalnik ženskega spola

njiva, na kateri raste hren
njiva, na kateri raste vodna kreša

kaj za en [káj za en] (kajzaen) zaimenska zveza

kateri?

PRIMERJAJ: kakršen

kak kakršen [kák kákršǝn] (kaki kakršni) zaimenska zveza

kakšen?, kateri?

PRIMERJAJ: kakršen

kakršen [kákršǝn] zaimek

kateri?, kakšen?

PRIMERJAJ: kaj za en, kak kakršen

kateri [katẹ́ri] zaimek

kateri

kateri kdo [katẹ́ri kdọ́] zaimenska zveza

kdor koli

kir [kir] zaimek

kateri, ki

klopotec [klopótǝc] samostalnik moškega spola

klopotec

kod [kọ́d] zaimek

po kateri poti?; kod?; kje?

PRIMERJAJ: koder2

koder2 [kọ̑dǝr] zaimek

po kateri poti?; kod?; kje?

PRIMERJAJ: kod

koline [kolíne] množinski samostalnik ženskega spola

daritev, pri kateri se zakolje obredna žival

koza [kóza] samostalnik ženskega spola

žival koza, LATINSKO: Capra aegagrus hircus
lesena priprava s prekrižanimi nogami, na kateri se žaga; koza

ledenica [ledeníca] samostalnik ženskega spola

jama, v kateri je (skoraj) vse leto led; ledenica

mošnja [móšnja] samostalnik ženskega spola

mošnja, tj. vreči podobna priprava za nošenje denarja
mošnja, tj. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi

PRIMERJAJ: mošnjica

obhodišče [obhodíšče] samostalnik srednjega spola

pot, po kateri poteka procesija

obkorej [obkorẹ̑j] zaimek

ob kateri uri?

pancar [pāncar] samostalnik moškega spola

vojaški oklep

piščev [pīščǝv pīščve] samostalnik ženskega spola

piščal

PRIMERJAJ: piščal

plateljtof [plátǝljtof] (plateljtaf, plateltaf, plateltof) samostalnik moškega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

polonati [polọ̑nati polọ̑nam] dovršni glagol

poplačati

poslopje [poslọ̑pje] samostalnik srednjega spola

palača

posmehovačnost [posmehováčnost

] samostalnik ženskega spola

poetika besedna figura, pri kateri se odklonilni odnos do nečesa izraža z vsebinsko pozitivnimi besedami, hvalo; ironija

poštrafati [poštrȃfati poštrȃfam] dovršni glagol

kaznovati

potiz [potȉz] (potis) samostalnik moškega spola

poudarek

prebračnost [prebrāčnost

] samostalnik ženskega spola

poetika besedna figura, pri kateri se zamenja besedni red osebka, povedka in predmeta; anastrofa

prga [pŕga] samostalnik ženskega spola

kamenina, v kateri se najdejo rudnine, dragi kamni

PRIMERJAJ: prgati

rake [ráke] množinski samostalnik ženskega spola

leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka

PRIMERJAJ: steska

repišče [repíšče] samostalnik srednjega spola

repišče, tj. njiva, na kateri raste repa

repnica1 [rẹ̑pnica] samostalnik ženskega spola

repnica, tj. voda, v kateri se kisa repa

rotovž [rọ̑tovž] samostalnik moškega spola

koroško mestna hiša

shod [shȍd] samostalnik moškega spola

shod, tj. prireditev, na kateri se ljudje zberejo

skupjemanost [

] samostalnik ženskega spola

poetika besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom; sinekdoha

sodnišče [sodníšče] samostalnik srednjega spola

mestna hiša

steska [stẹ̑ska] samostalnik ženskega spola

koroško leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka

PRIMERJAJ: rake

stopa [stọ́pa] samostalnik ženskega spola

navadno množina stopa, tj. lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn

svetovališče [svẹ́tovališče] ali [svetovalíšče] (svjetovališče) samostalnik srednjega spola

mestna hiša, v kateri zaseda posvetovalni zbor

PRIMERJAJ: svetovalnica

svetovalnica [svẹ́tovau̯nica] ali [svetovȃu̯nica] (svjetovalnica) samostalnik ženskega spola

mestna hiša, v kateri zaseda posvetovalni zbor

škofija [škofȋja] samostalnik ženskega spola

škofija, tj. poslopje, v katerem živi škof

ta2 [ta] določni člen

PRIMERJAJ: ta1

več [vȅč] prislov

spet, ponovno

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

afinja ž, F4, resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -ae, ena affina; ſimius, -ÿ, ene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

ahtenga ž, F6, conspicari, ahtengo iméti; evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

ajd2 m, F5, mars, en pild, katerigo ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; minerva, -ae, ena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; paganus infidelis, en Aidt, nevernik, pogán; proselytus, en Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1

ajdovski prid., F7, asphodelus, ẛlati korèn, Aidovska roṡha; aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; camoenae, -arum, teh devèt Aidovskih pevken; Hercle, vel Hercule, ena Aidovṡka perſega; martius, -a, -um, kar timu Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F2, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli [str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]

ajfrar m, F3, zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypes, aifrarji; zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu

ajželjc m, F6, caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretus, ṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudus, tá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè

ako vez., F25, agesis, li daile aku ti hozheṡh; an, aku je; capsis, vṡami aku hozheṡh; libet, aku lubi, aku dopade, dopade, lubi; ni, aku ne, zhe ne; nisi, aku, ſamuzh, ampák; prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; secundè, aku od kodai; ſi, aku, debi: ſi fieri potest, aku je mogozhe; ſicubi, aku kei; ſin, akune; ſiquando, aku kadai; ſiquid, aku kai; ſiquis siqua, siquod, aku gdú; ſi ullus, aku gdú; utrùm, aku

ali vez., F3102, aceuere, okiſſati, ali kiſſiliti, ali kiſſilu ſturiti; addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti; adinere, blisi, ali notar poſtaviti; adire, k'enimu poiti, ali priti; aditus, -us, priſtop, ali perſtop; advectere, ſem ali tiá pelati; anilitas, beila ali ſiva ſtarost; anterius, ſprédai, ali naprei; aut, ali; erivare, vodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam odpelati; natator, kateri plava, ali kir plava; oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti; praetervehere, mimú pelati, ali daile pelati; ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja, ali kar tem ṡveiṡdam, ali ṡveiṡdju ſliſhi

ampak vez., F4, amuſsus, -si, nevmétalen, kir nyzh ne ẛná, ampák v'piſmi; empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; nisi, aku, ſamuzh, ampák; sed, ampák

andlati nedov., F7, conversari, v'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

anvzeti se (an vzeti se) dov., F3, elaborare, iṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla ſe anvṡèti; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati

apnenica ž, F4, calcaria, -ae, Apneniza; calcarius, kateri apnenize ẛyda inu ẛhge; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; fornax calcaria, apneniza

apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo

arcat m, F13, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili; cteniatrus, -tri, en arzat ẛa konîe, ali ṡhivino; enchiridion, tudi enu orodje teh Arzatou; medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; medicus, -ci, oṡdravlenyk, arzat; ophthalmicus, -ci, ozhy arzat; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo; trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo; veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino; vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili

arcnovati nedov., F3, empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; mederi, medicare medicari, ceiliti, arznovati; ocularius, -a, -um, kateri ozhy arznuje

ardrati se nedov., F5, expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; rinari, ſe ardrati; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati

ardrija ž, F9, adjurgium, -gÿ, krég, ardria; contentio, arvanîe, krég, ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada; diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti; factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy, ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy; jurgia, ardrie; jurgium, kreig, ardria, ṡvada; rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa

arfa ž, F6, cinyris, s'arfami; cithara, citre, laute, arfe; lyra, -ae, Laina, ali arfa; nablium, -blÿ, pſalter, ali Arfe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye

aržet m, F6, aſcopera, koſmata torbiza, vſinata torbiza, ali arẛhet; manticulari, vunkai s'arṡheta, ali torbe kraſti; pasceolus, -li, ena moſhna, ali uſſinat ṡhakel, arṡhet, ali torbiza; ſaccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe; zona, -ae, en paṡ, ali ṡhakelz, tak arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio; zonarius sector, kateri is arṡhetou krade, ali yh odréṡuje

avba ž, F9, capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati; crinalis, et crinale, ena auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi; reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana auba; rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; tiara, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna auba; vittatus, -a, -um, kateri aubo noſſi

b m, F2, elementum, tudi ti puſtobi, a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

baba ž, F5, aniliter, po babje, kakòr ena baba; anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara baba; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; obstetrix, -cis, baba per porodu

bakla ž, F6, fax, bakla, en bintleht; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; funale, -lis, ena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik; taeda, -ae, bakla; teda, -ae, ena bakla; tedifer, -ra, -rum, kateri takeſhne bakle noſſi

bandera ž, F4, anteſignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; ſignum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; subsignanus, kateri ṡad ṡa bande[ro] ſtoji; vexillum, -li, bandèru, vel bandèra; prim. bandero

bandero s, F5, antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred bandiram; aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cohors peditum, enu bandiru od 500. péiṡhzeu; signifer, fendrih, kateri bandèro noſſi; vexillum, -li, bandèru, vel bandèra; prim. bandera

baratati nedov., F10, collybistes, minîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturire, rad kupovati, baratati; hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî baratá; lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; linopola, en lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom baratá; mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá

bat m, F7, fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; malleator, -ris, kateri s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija; malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra; ropalum, -li, sgunou bat ali ṡhvenkil

batica ž, F5, clava, ſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán; clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena batiza; scutum, -ti, tudi ena batiza

bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain

beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá

beliti1 nedov., F10, abare, beiliti; albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicare, beiliti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; candificare, beiliti; dealbare, pobéliti, béliti, plaihati; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili

betež m, F7, cedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino; gemitu testari dolorem, s'jezhanîam beteṡh, ali boléṡan ſprizhati; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ſcirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ beteṡha

bežati nedov., F18, apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; fugam capere, béṡhati, pobégniti; fugere, béṡhati; fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugiendus, pred katerim ſe ima béṡhati; fugitare, hitru béṡhati; fugitor, kateri béṡhy; fugiturus, kateri bó béṡhal; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugere, na ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugere, na ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati

bi člen., F44, attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de bi po terni shly; ausim, de bi ſmil; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; faxit deus, de bi Búg dal; forem, bi bil; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; in ictu oculi, kakòr de bi s'okam trenil; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; nutu, uno nutu, kar bi trenil; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku debi, ṡkorai; subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de bi ṡhitu veyal

bil del., F36, ariopagitae, ſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden vbyen; mansuetabatur, je bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; metu agitati, ſerzè ym je bilú vpadlu od ſtraha; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; verberones, kateri ſo bily ozhitnu tepeni

bisaga ž, F2, mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel; manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage krade

bistro prisl., F5, clarè, biſtru; contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; limpidè, biſtru, zhiſtu; oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri biſtru gleda; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda

biti2 nedov., F21, adverberare, biti, tepſti; aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali ſe gible na roki; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; caedere, ſékati, byti; calcitrosus, kir s'nogami bye, ali berza; circumpavire, okuli ſebe biti, mlatiti, tepſti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; depunire, byti, tepſti; incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; lamino, pleh biti; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti; prim. bijen

biti se nedov., F9, agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo; compugnare, ſe v'kupai byti, voiṡkovati; conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; duellator, tá kir ſe bye v'mei dvéma; praeliari, bojovati, ſe biti, voiṡkovati; pugnans, tá kateri ſe bye, inu fehta

blazina ž, F5, anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè: blaẛina; culcitra, culcitrula, blaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik; culcitra, blasina, madrázh. Vnterbeth, Polster; plumarius, -rÿ, kateri pernate blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika; pulvinus, -ni, blaṡina

bljuvati nedov., F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati; vomitor, kateri pluvá, bluvá

bo prih., F26, adagia ſunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; damnaturus, kateri bó obſojen; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; fare, bó, ſe bó ẛgodilu; fruiturus, -a, -um, kateri bo vṡhival; fugaturus, kateri bo ṡapoden, ali pregnán; geniturus, -a, -um, kateri bó rodyl; proxime, berṡh kakòr bó moglu biti; ſit ita, nai bó takú; prim. bode

bobovnik m, F3, bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah, bobounik; cardamum, -ni, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; prim. bobolnik

bodljaj m, F4, ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; cedrestis, -is, korèn ẛa bodlaje, bluṡzh; pleuriticus, -a, -um, kateri ima bodlaje; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode

bogati nedov., F4, consectator, kateri ẛa enim hodi, inu ga buga; obedire, ſluſhati, pokoren biti, bugati; obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti; parére, bugati, pokoren biti, ſluſhati; prim. bogajoč

bogovec m, F11, areoli, bogovzi; ariolus, bogoviz; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; divinus, -ni, divinator, bogoviz; extipex, -cis, en bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje; hariolus, -li, en zupernik ali bogoviz; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inaugurató, od bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu; laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; python, -onis, bogoviz

bojovati se nedov., F10, agonitari, ſe bojovati; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati; certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi, ſe bojovati; decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati

bolan prid., F21, aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin; aegrescere, oboléti, ſláb ratati, bolán perhajati; aegrotans, bolán leẛhati; aegrotare, bolán biti; condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; decumbere, doli lezhi, bolán leṡhati; elangvere, v'veniti, bolán inu ſlab biti; hepaticus, na jetrah bolán; infirmus, -a, -um, ſlab, kumern, bolán; invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy; jacere graviter, mozhnu bolán leṡhati; laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni bolán; morbidus, neṡdrou, bolán; nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih bolán; perinfirmus, -a, -um, ſylnu bolán; peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah bolán; pulmonarius, -a, -um, na pluzhah bolán; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun isverṡhene; spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni

bolečina ž, F38, anodina, arznie ẛa bolezhino vtarpneti; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; fistula, ena bolezhina na ṡhivotu, ali rana vſeṡkuṡi tekozha; gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; langvor, -oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; parasynanche, s'vunanîa bolezhina, ali tur na garli; paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; sciatica, bolezhina teh ṡklèpou; stomaticus, -a, -um, kateri ima v garli eno bolezhino; ulcus, -ris, túr, moṡel, ena ozhitna bolezhina, ṡhleṡa

bolezen ž, F94, aegrimonia, -ae, boléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt; aegritudo, boléẛan; affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen; arrosthema, boléṡen; carcinoma, boléṡen, rak; cephalaea, -ae, cephalalgia, velika glave boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy; comitialis morbus, padezha boléṡen; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; insanitas, neṡdravje, boléṡan, neumnoſt; langvor, oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; morbus, boléṡan; paraxismus, marṡlize, ali boleṡni ṡazhetik; praeservativum, [arznia] katera boléṡni brani, inu ohrani pred boléṡnjo; pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno boléṡanjo obdán; vermina, gliſte, od gliſt boléṡan, trébuha boléṡan

bolje prisl., F10, adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje; eo melius, tim bulie; habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu; melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie; melius, bulie; meliuscule, enu malu bulie; mitè, mitius, mitiſsimè, krotku, bulie krotku, cilú krotku; multo melius, veliku, ali doſti bulie; praestat, bojle je, bulſhi je; satis superque: prevezh, ṡadoſti: satius, bulie, ſlobodniſhe

najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more

boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje

bos prid., F2, planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog

bosonog prid., planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog

brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]

brana ž, F7, cratire, s'brano vlazhiti; deoccare, rád vlazhiti, s'brano vlazhiti; occa, -ae, brana; occare, s'brano vlazhiti; occatio, s'brano vlaka; occator, kateri s'brano vlazhi; serra, -ae, brana

braniti se nedov., F7, â frigore ſe defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡderṡhati; contutari, ſe ohraniti, ſe braniti; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reniti, ſe braniti, ṡuparſtati, ſe vpirati; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti; tergiversator, kateri ſe brani ali krati, k'eni ali drugi rizhei

brati1 nedov., F13, anagnostes, en pob, kateri bere; grammatica, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; legere, brati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelector, kateri naprei bere; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; relegere, prebrati, vezhkrat brati; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1

brati2 nedov., F4, legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; olivare, olike targati ali brati; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; prim. bran2

bratovščina ž, F7, confraternitas, bratovszhina; fraternitas, bratovṡzhina; jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali bratuṡzhine prauda; sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina; tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni bratouṡzhini, ali zehi; tribus, -bus, ṡhlahta, bratovṡzhina, zeha: rúd; tributim, od ene shlahte, ali bratovṡzhine do druge

brenta ž, F4, cuppa, en pehar ẛa pytje: tudi ena brenta; fiscella, brenta, koynṡka korba; lacus, -ci, Jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; racemifer, brentázh, kateri v'brenti groṡdje noſſi

brentač m, racemifer, brentázh, kateri v'brenti groṡdje noſſi

brezdušnik (brez dušnik) m, F5, atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; epicurei, preṡdruſhniki[!]: ſamovolni; epicureus, preṡduſhnik, ali pres duſhe; maleficus, -a, -um, zuperṡki, preṡduſhnik, ṡhkodliviz; malitiosus, -a, -um, hudoben, lotraſt, preṡduſhnik

brijenje s, F2, rasilis, -le, ṡa praṡkanîe, ṡa brienîe, ṡa oſhpanîe; rasio, rasura, obrienîe, brienîe, oſtriṡhenîe, kateri brie

britbar m, tonsor, britbar, kateri ſtriṡhe

briti nedov., F6, involucre, eniga polberarje platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye; radere, praṡkati, ſtergati, briti; rasio, rasura, obrienîe, brienîe, oſtrishenîe, kateri brie; rasitare, vſeṡkuṡi briti, ali praṡkati; tondere, ſtrizhi, briti; tonstrina, -ae, hiſha k'ſtriṡhenîu, kir ſe ſtriṡhe, ali brye

brod m, F12, emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio; limenarcha, -ae, morṡkiga brodá goſpúd; litus, oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; navigius, -gÿ, brúd; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki brúd; trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi; vada transire, zhes brody pregaṡiti; vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti

brodar m, portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle

brodnik m, F5, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; nauclerius, -a, -um, naucleriacus, -a, -um, kar timu brodniku ſliſhi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; nauta, -ae, brodnár, zholnár, brodnyk; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle

bron m, F8, aenus, vel ahenus, is brona; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerarius faber, kateri s'kufra délla, s'brona, kufra kovazh; aes, eris, bron, ruda, kuffer, broniz; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; cuprum, kuffer, bron; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; subaeratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeis

brzda ž, F3, fraenum, -ni, vuṡda, berṡdè, bruṡdè; freniger, frenigerus, kateri berṡdè noſſi; habena, -ae, zugil per berṡdah; prim. bruzda1

bukve ž mn., F77, adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe; album civitatis, méſtne buque; anatecta, ene is vezh drugih buqvu v'kup isvesane buque; annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leta popiſſovanîe; biblia, buque ſvetiga piſma; bibliographus, kateri buque piſhe; bibliotheca, kir ſe buque hranio; biblos, graecè, buque; breviarium, duhovske buque ẛa molitou; georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu buque; lexicon, beſsedne buque; miſsale, maſhne buque; Novum Dictionarium, Nove beſſedne Buque; pentateuchus, -chi, ene velike Buque, v'pèt buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove Buque; protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne buque; rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe; tabulae publicae, gmain méſtne buque; volumen, -nis, ene buque

bulast prid., F2, articulosus, articulatus, bulaſt, ṡkluzhen; scaurus, gleṡhnaſt, bulaſt, saroblenih nog, kateri velike gleṡhne ima

burfelj m, F8, alea, burfli; astragalismus, ygra s'burfli; fritillus, -li, tudi ena vertelka, en trahtar, ṡkuṡi kateri ſe burfli v'ygri mèzhejo; plistobolinda, ygra s'burfli, kateri vezh verṡhe, ali ima; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; teſsella, -ae, kai ṡhtirivoglatiga kakòr ẛo burfli

c m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy a, b, c

cagar m, F4, gnomon, ena ṡhnora, zagar, ali ṡhéleṡna ſhtanṡhiza na ſonzhni uri; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; sciatheras, -ae, tá ṡheléṡna ṡhtanṡhiza, ali zagar per ſonzhni uri

cagljiv prid., F15, abiéctio animi, zaglivu ſerze; abycere animum, zagliu biti; desperatus, -a, -um, zagliu, ne ẛavupliu; effoeminare, k'ṡhenṡki mehkoti ſturiti, zagliviga ſturiti, ſerzè omehzhati; effoeminatus, -a, -um, foemineus, ṡhenṡki, zagliu; enervus, vel enervis, ſlab ali zagliu; excors, -dis, nepameten, zagliu, neṡaſtopen; fractus animo, zagliu; imbellis, -le, zagliu, kateri nej ṡa voiṡkó; inaudax, neſerzhán, zagliu; jacens animus, zaglivu ſarzè; leviculus, -a, -um, tú kar je cilú lagku, zagliu, cilú lagák; pusillanimis, zagliu, ṡhaloſtèn, maihiniga ſerzá; timidus, -a, -um, timorosus, -a, -um, ſtraſhliu, zagliu; vecors, -dis, pres ſarzá, zagliu

cajt m, F10, chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim zaitu rojen; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; maturatè, hitru, per zaiti; maturè, per zaiti, ṡgudai; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempestivitas, pravi zait; temporibus obedire, ſe po zaitu oberniti; traductio temporis, tega zaita pregnanîe; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje; prim. pricajti

cavaler m, necydalus, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla, po Laṡhku ſe imenuje Cavaler, ſe redy s'perjam od beile murve

ceha1 ž, F6, albus tribus, buque ene zèhe; jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali bratuṡzhine prauda; plebiscitum, -ti, tega gmain folka ſposnanîe, ene zehe praviza; tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni bratouṡzhini, ali zehi; tribunus, -ni, tá viſhi zhes vſe zèhe, iṡvolen k'enimu ṡaveitniku tega folka; tribus, -bus, ṡhlahta, bratovṡzhina, zeha: rúd

ceha2 ž, F4, asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; compotatio, zèha

cehar m, popino, -nonis, en zehar, kateri vſeṡkuṡi v'oṡhtarÿ tezhy

cel prid., F34, annifer, -a, -um, célu leitu ſad neſſe; calendarium, pratica, céliga leita méſzi inu dnèvi; conflictatio, céle voiṡke pobyenîe; dies totius septimanae, dnèvi céliga tédna; ducere diem somno, cél dán ſpati; illibatus, -a, -um, nedotaknên, cél, nemadeṡhèn; incorruptus, -a, -um, neṡkaṡhen, nepokaṡhen, cél, neſtren; indelibatus, -a, -um, nenazhèt, kateri je ſhe cél; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; integer, cél, riſnizhin; integrare, ṡupèt ṡazheti, ponoviti, dopolniti, célu ſturiti; inviolatus, -a, -um, nepoṡhkoden, ceil, neomadeṡhin, neoṡkrunîen; merus, -a, -um, ṡgul ſam, ceil, neṡméſhan; perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen, ceil; perhyemare, preṡimiti, célo simó na enim meiſti oſtati; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; solidipes, -dis, ena ṡvirina s'célimi nereṡklanimi nogami; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin, brumen, vèrin; totus, -a, -um, ceil, vus

celiti nedov., F6, aliptes, kateri maṡhe te kir ſe mezhejo, kateri shlake, ali rane zeili; chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili; fovere vulnus aquâ, vel oleo, eno rano céliti s'vodó, ali s'oliam; mederi, medicare, medicari, ceiliti, arznovati; sanescere, zeiliti, ṡdravu perhajati; vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili

celo prisl., F349, approbus, cilú dober; aqua eximia, ena cilú dobra voda; caro mustea, cilú friſhnu meſſú; celeriter, -rius, -mè, cilú hitru; disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti; dulciculus, cilú oſlaſſen; edurus, -a, -um, de nei cilú terd; emirari, ſe cilú ṡazhuditi; humillimus, cilú pohlevèn; infensus, -a, -um, na eniga cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen; integerrimè, cilú do konza riſnizhnu; intimus, tá cilú nar noterſhnî; juvencula, junizhizha, cilú mlada; largiter, cilú obilnu; libenter, cilú rad; merè, zhiſtu, cilú; neutiquam, cilú kratku nikár; ocyſsimè, cilú hitru; omninò, cilú, timu je takú; per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; perangustè, cilú na voṡku; plané, cilú, ravnu takú; scientiſsimus, kateri cilú dobro ṡná, cilú do konza dobru vuzhen

cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

cerkov1 ž, F22, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adytum, enu ṡkrivnu meiſtu v'Cerqui; aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gerṡhki deṡheli; arula, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; fanum, ena Cerkou; fanum expilare, Cerkou obrupati; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; moschea, turṡka Cerkou; paganalia, -orum, vaſnu Cerqve ṡhegnanîe; Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla Cerkou v'Rimi; penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; pinna templi, verh, tu narviſhe per Cerqui. Luc:4; quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; Q. vix est in usu, praeter Buque, Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; templum, -li, Cerkou, Tempel

cesar m, F4, aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia, ut Caeſsar, Capitan, etc:; imperator, ceſsar: ali kateri ima obláſt ṡavkaṡati; imperatorius, -a, -um, kar enimu Ceſſarju, ali ṡavkaṡavzi ſliſhi; perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja, kraila, ali Firṡhta

cesarski prid., F8, aquilifer, eraldus, kateri ceſsarsku ẛnaminîe noſſi tega odlerja; camera imperialis, Ceſſarska pravdna hiſha; confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanie: obláſt; jus civile, méſtna pravda, deṡhelṡka ali ceſſarṡka pravda; lex Caesarea, Ceſſarṡka poſtava; praetorium Imperÿ, Ceſſarṡka pravdna hiſha

cesta ž, F15, cippi, ṡnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; comes, na pooti, ceſty tovariṡh; dare ſe itineri, na zeſtó ſe podati; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod; montium itinera, po gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi; proseuches, -ches, vel Proseucha, -ae, ena petlerṡka uttiza per eni zeiſti; saxosa via, kamenita céſta; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; via regia, zeiſta, ceiſta, céſta; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg; vocis iter, zéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú

ciganka ž, hariolans, kateri ſrezhizo pravi kakòr ziganke

cigar m, F4, dorsuarius, zigar, ali kateri kai na herbti noſſi; hexeres, ena barka, v'kateri ſedy ſheſt zigarjou na eni klopi; juga navium, klopy ṡa brodarṡke zigarje; remex, -gis, veſlát, voṡnyk na vodi, en zigar

cimprati nedov., F20, aedificantes, kateri zimprajo, ali ẛydajo; aedificare, zimprati, ẛydati; aedificator, -oris, kateri zimpra ali puſty zimprati, ali ẛydati, ẛydár; asciare, ublati, zimprati; astruere, gori zimprati; construere, zimprati; distruere, poſebe zimprati; edolare, zimprati, ponoviti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; fabricare, zimprati, ṡydati, kovati; fundare, ſhtifftati, délati, zimprati, gruntati; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; praestruere, naprei kai zimprati; reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali zimprati; struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra; turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali zimprati; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati

cink m, F2, cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; rami cornini, zinki, ali odraṡtki na rogéh

ciprijanski prid., plumipes, -dis, kateri ima perje na nogah, kakòr cyprianṡki golobi

cirati nedov., F9, adornare, lipú zirati, ali pozirati; bostrychus, kateri po ṡhensku laſie zira; condecorare, lipú zirati, ſnaṡhiti; decorare, lipú zirati, ṡnaṡhiti, ſhtaltati; excolere, v'zhaſti iméti, skopati, otrébiti, zirati; ornandus, -a, -um, kar ſe ima zirati, ali lipú narejati; ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati; phalerae, -arum, valdrapa na koinîa, inu vſe tú, kar ga zira; topiaria, -ae, tá kunṡht en vert lipú zirati

col m, F12, gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi; lex vectigalis, tega zola poſtava; libripendium, zol od vage; manceps, -cipis, en ṡhtanter, kateri zole, ali deſſetine v'ſhtant ima ... kateri en zol kupi; portitor, kateri na enim brodu zol jemle; quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal; scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle; telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha; vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk

colmaster m, F3, quaestorium, -rÿ, tá utta, ali hiſha takeſhniga zolmaſtra; quaestura, -ae, ta ſluṡhba, ali obláſt tega zolmaſtra; tribunus aerarius, zolmaſter, kateri ṡholnerje plazhuje

colnar m, F3, publicanus, -ni, ozhitni gréſhnik, zolnar, ozhitnik; telon, -onis, zolnar; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle

cugelj m, F4, chamus, vel camus, brusdè, ali zugil; habena, -ae, zugil per berṡdah; infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26; lorum, jermen, zugel, ſléhernu jermenîe

cukar m, tragematopola, kateri zukar nareja; prim. cuker

cuker m, F7, confectio, en zuker, ali Confect od ſémena, inu ſadú; conserva rosarum, roṡhen zuker; julepus, seu julapium, en s'zukram narien ṡhofft is violiz; rob, en s'zukram, ali s'medom notar narieni ṡhofft; sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali pezhe; saccharum, -ri, zuker; sacharum canditum, zukir s'Candie; prim. cukar

cvergeljc m, F4, mimus, -mi, en zvèrgelz, en ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati; nanus, -a, -um, en zvergelz; pomilio, -onis, en zvergelz, maihin moṡhyz; pumilio, -onis, pumilus, -a, -um, en zvèrgelz

cveteoč del., F3, florens, zviteózh; florifer, kateri roṡhe noſſi, zviteozhi; vinea florentes, zviteozhi vinogradi

cviblavec m, haesitator, zviblaviz, kateri nevei kai bi imil ſturiti

cvibleoč del., F6, amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe; anceps, v'zvibli, negotou negviſhin, zvibleozhi; mentis inops, zvibleozhi, kateri nevei kai bi ṡazhèl; nutans, zvibleozhi, kimajozhi, okuli klateozhi; pendere, viſſéti, obeiſſiti, vagati, zvibleozhi biti; perplexus, -a, -um, vel perpexus, ṡmamlen, zvibleozhi

cvinkati nedov., F5, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; consonare, v'kupai zvinkati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati

čakati nedov., F11, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu zhakati; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati; hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa zhaka; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; operiri, zhakati, pozhakati; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; praestolari, zhakati, okuli ſtati; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati

čas m, F113, ad tempus, na en zhas; aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; diutine, dolgu zhaſſa; eodem tempore, glyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia tempora, rodovitni zhaſſi; importunè, nikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivè, nikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibi, v'tem zhaſſu, tá zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempus, v'mei tem zhaſſu; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevo, v'naſhim zhaſſu; solatium, tróṡht, krateh zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempus, raven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestas, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportuno, v'pravim zhaſſú; tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnum, dolg zhas; tempus futurum, prihodni zhas; tempus praesens, ſedanî zhas; tempus praeteritum, nékadanî zhas; trieteris, -dis, try leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom

častiti nedov., F14, adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati, ali vklaniati; celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti; cohonestare, zháſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, délati, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; devenerari, viſſoku zhaſtiti; honorare, honorificare, zhaſtiti, poſhtovati; magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikega darṡhati, poviſhati; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; revereri, ſpoṡhtuvati, zhaſtiti, ſe perkloniti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru isdaja, inu zhaſty; seraphis, -phis, en malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; venerari, zhaſtiti, ſpoṡhtovati; prim. nečastiti

častnik2 m, F2, cultor, zhaſtnyk; marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega malika Marṡ

čebelnik m, F2, alveare, alvearium, zhibelnik, zhibelni paîn; teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi: zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo

čeden prid., F21, arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú; atticismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe; calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi zhedne ſturiti; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln; civilis, zheden; compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah; concinnus, -a, -um, ſnaṡhen, zheden, flèten; continens, ṡderṡhan, zheden; elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu, zhèden, zartanu leip; emblema, -tis, enu ṡriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu; lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden; morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren; ornare, liṡhpati, zhednu délati; perbellus, -a, -um, cilú leip, inu zhedin; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu priaṡniu; purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip, zhèden; rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu zhedniga govorjenîa

èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali

čednost ž, F12, aretalogus, kateri ygrè od dobrih navád nareja, ali ſe ſvoje zhednoſti hvali, ṡhlabudraviz; brachiale, rame zhednoſt; civilitas, zhednoſt; compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah; elegantia, -ae, lipota, leipa narednoſt, zhednoſt; heroicus, -a, -um, vitiṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi; herois, -dis, Heroina, ena vitiṡhka brumna ṡhena, polna zhednoſti; modestia, -ae, zhednoſt, krotkúſt; ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava k'lipoti, zhednoſt, liṡhpanîe; panarethos, liber Ecclesiaticus, buque teh zhednoſti; sine virtute, pres mozhi, ali pres zhednoſti; virginalis modestia, divizhna zhednoſt; virtus, múzh, ſvetúſt, zhednoſt

čelat prid., fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu

čelo s, F12, antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; bifrons, s'dvéma zhelama, ali oblizhma; caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati; capronae, -arum, konṡka griva na zhelli; capronae, -arum, laſſi zheṡ zhellu viſſeozhi; et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle; frons, -tis, zhellu; frons contracta, garbaſtu zhellu; frontale, porta, nazhelnyk, portek na zhelli, jermenîe koyna na zhelli; fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu; pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ

četrti štev., F16, America, ta ſveit pod nami, ta zheterti deil ſvitá; bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali zheterti deil zhetertinke; dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; quadra, -ae, en zheterti deil; quadrans, -tis, zheterti deil; quadrigamus, -mi, moṡh zheterte ṡhene; quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; quartale, tá zheterti deil; quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali zheterti deil ene mère; quartus, -a, -um, zheterti; quaternarius, -a, -um, v'ti zheterti verſti; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula; tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes zheterti deil ene deṡhele; tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele

čezdati dov., F3, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; attribuere, perdati, zhesdati, perlaſtiti; cedere, odſtopiti, ſe vganiti, odmakniti, zheṡdati, vſhiniti; prim. čez prisl.

činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž

čislo s, F8, a rationibus, eden kateri zhiſlu, ali raitengo déla; centuria, enu zhiſlu od nyh ſtú; decuria, -ae, enu zhiſlu od nyh deſſet; innumerabilis, -le, pres zhiſla, kar ſe ne more preṡhteti, nepreṡhtiven; numerus, -ri, ṡhtivenîe, ṡhtivilu, zhiſlu; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog, raitinga, razhún, zhiſlovanîe, zhiſlu; supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡ zhiſlu

čist prid., F36, acoetum, mèd, ṡgul zhiſt mèd; castus, -a, -um, zhiſt, poſhten, brumen; clarisonus, dobre zhiſte ſhtime, glaſſa; defaecatus, -a, -um, zhiſt; incontaminatus, -a, -um, neoṡkrunîen, zhiſt, neomadeṡhen; insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; intemerandus, -a, -um, zhiſt, neomadeṡhin, neoṡkrunîen; inturbidus, -a, -um, nekalán, zhiſt, neṡmeiſhan; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; mare quietum, tú tihu zhiſtu morjè; merax, purus, zhiſt. Deut:32; merobibus, -a, -um, kateri zhiſtu vinu pres vodé pye; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti; mundus, -a, -um, ſnaṡhen, zhiſt; nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; obrizum, -zi, zhiſtu ṡlatú; perspicienta, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin; virgineus adolescens, en zhiſt mladènizh

čisteoč del., purgans, zhiſteozhi, pométajozhi, kateri pométa, ali zhiſti

čistiti nedov., F9, castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti; depurgare, zhiſtiti, ſnaṡhiti, pomeſti; februare, zhiſtiti, ſnaṡhiti; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti; medicamentum obstergans, [arznija] katera zhiſti; polio, et Politor, kateri oroṡhye zhiſti, inu ſnaṡhi; purgabilis, -le, kar ſe ima zhiſtiti; purgans, zhiſteozhi, pométajozhi, kateri pométa, ali zhiſti; purgare, zhiſtiti, pozhiſtiti, pomeſti, pométati

človek m, F66, adagia sunt: Poshtenîa ſe zhlovik vuzhy od tovarshtva; candidus homo, en zhlovik riſnizhen; decrepitus, -a, -um, en ſtar zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar; ecce homo, pole en zhlovik; empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen v'zhlovéki; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; homo, zhlovik; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; nauci homo, ṡanikerni zhlovik; paganus, -ni, en vaṡki zhlovek, is vaſſy; pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou; plumbeus homo, en teṡhák zhlovik, en tempil; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne

èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki

človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški

čoln m, F9, annavigo, adnavigare, v'barki ſe perpelati, v'ladji, v'zunu; biremis, en zhun, ali barka s'dvéma veſlama, fuṡhta; epibades, ladja, zhun; helciarius, -rÿ, komatár: tudi tá kateri s'enim veſlom zhun voṡi, ali s'ſhtriki vlézhe; linter, -tris, en zhun, ali ladyza; monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben; naves piscatoriae, ribizhje barke, ali zholnovi; navis, -vis, ladja, zholn, barka; scalpha, -ae, ena ladyza, ali zholn ṡa ribizhe

čolnar m, F5, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; nauta, -ae, brodnár, zholnar, brodnyk; nauticus, -a, -um, kar k'ladjam, ali zholnarjam ſliſhi; porthmeus, -mei, en zhunár, kateri ludy zhes vodó prepelava; ratiarius, -rÿ, en zhunár, en floſſar

čolnič m, F2, catascopium, en maihin zhunizh, ladja ẛa ſpeganîe; lintrarius, goſpodar takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'preg voṡi

črevelj1 m, F12, calcearium, calceamentum, calceus, ſhulin, zhrevil, obutva; calceolarius, ſhuſhtar, kateri zhrevle déla; excalceare, ſe ſaṡuti, zhrevle prozh djati, ſe jṡuti; inducere calceum, ſe obuti, zhrevle gori potegniti; phaecasiatus, -a, -um, v'ene takeſhne zhrévle obut, ali obuven; phaecasius, -sÿ, ena ſorta zhrévleu; sandalia, ty lépi zhreuli ṡa ṡhkoffa. Judith:10; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha; sculponea, -ae, is klabuzhine zhrevli, ali ſhulini; soccatus, -a, -um, kateri takeſhne zhrevle noſſi; soccus, -ci, ṡhkarpetil, kmetiṡki zhrevli, punzhohi; veteramentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri zhrevle flika

črevlovflikar m, veteramentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri zhrevle flika

črv m, F26, blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki; bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; bruti, ẛelni zhervje; centipeda, preſizhiza, ali en zherv s'ſtú nogami; convolvolus, -li, en zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; coſses, vel coſsus, leiſni zhervi; herpes, -tis, zhervi na parſti; involvulus, -li, en zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren; millepeda, -ae, en zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan, zherv na parſti; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh; scabro, -onis, ta zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; tarenus, zherv v'meſſei; teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo; thryps, -pis, en v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od zhervou ſturjena; vermis, -is, en zherv; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; xylophagus, -gi, en zherv v'leiſsi

črvec m, F2, nitedula, -ae, karstniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana

črvič m, F9, ascarides, ty maihini zhervizhi v'trébuhu; clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; pistrinaria, pezhniza: tudi en zhervizh v'moki; teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi; vermiculus, -li, en zhervizh; volucra, -ae, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida; volvox, -cis, en trave zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje

čuden prid., F20, admirabilis, -le, zhuden, prezhudin; admirandus, zhudin; discolus, pregnán, zhudin; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gesticulari, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden; insolitus, -a, -um, nenavajen, zhuden; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; melicus, -ci, en zhudni, inu kunṡhtni peiviz; merificare, zhudniga ſturiti; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; mirus, -a, -um, zhuden; modo mirabili, v'eno zhudno viṡho; monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu zhudne ṡhtalti; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

čudeoč del., F2, mirabundus, zhudeozhi, kateri ſe zhudi; mirans, zhudeozhi

čuditi se nedov., F5, admirari, ſe ẛazhuditi, ſe zhuditi, ſe ẛavẛeti, ſe prezhuditi; demirari, ſe ſylnu zhuditi; mirabundus, -a, -um, zhudeozhi, kateri ſe zhudi; mirari, ſe zhuditi; mirator, -oris, kateri ſe zhudi

dajanje s, F23, ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe; addicatio, k'laſtini dajanîe, pervoszhenîe, perdajanîe, zhes dajanîe; anteceſsus, vel anteceſsum, poprei danîe, ali dajanîe; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; datus, -us, dajanîe; dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt dajanîe; eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; inspiratio, notar davanîe, notar dajanîe; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largitio, dajanîe; liberalitas, darotlivoſt, dobrutlivoſt, radú dajanîe; locatio, na zhenṡh dajanîe; mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe; sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli; sugillatio, na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; sumptuarius, -a, -um, kar je h'potroṡhku, ali vun dajanîu; suppeditatio, podavanîe, potrebe dajanîe; tributio, tú dajanîe; vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe

dajati nedov., F55, adindere, notar dajati; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati; corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; datare, dajati, ob enim dati; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; illustrans, kar ſvitlobo daje; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; largiri, obilnu dati, dajati; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati; nauseam facere, gnuſobo dajati; olere, diſhati, dúh dajati; operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem daje; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai daje, inu ṡapraula; roborare, múzh dajati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati

dajavec m, F4, dator, dajaviz, kateri da; inspirator, nadahnyk, notar dajavez; largitor, dajavez; praebitor, -oris, dajaviz, preṡkarbnyk

dajaven prid., imunificus, nedarotliu, nedobrotliu, nerad dajaven, kateri nyzh ne ṡaſhenka

dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari

dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti

darovnik m, F2, athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali junaſtvu; benefactor, dobrutnik, darovnik

dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano

dati se dov., F7, dare se, ſe podati, ſe v'rokè dati, ſe podajati; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; emancipio me tibi, jeſt ſe tebi zhes dam; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; factitare se haeredem, ſe s'eniga erba vun dati; fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; tradere se, ſe v'roke dati, ſe vdati, ſe ṡdati, ſe podati

de vez., F217, edurus, -a, -um, de nei cilú terd; faxit deus, de bi Búg dal; nequandò, de kei kadai; nequis, nequa, nequod, de oben; quod neque, quia neque, de tudi nikár; perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál, de ſe ṡkuṡi vidi; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; quamquam, de bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku de bi, ṡkorai; quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu; si, aku, de bi; ut, de; ut, de, s'tem, kakòr

debel prid., F38, bitrum, en debel, ali grób gvant; callosa ulcera, toruvi s'terdo debelo koṡho; craſsus, -a, -um, debel, ſhirók, volugaſt, ṡatepen; dilatatus, -a, -um, reſhiren, debel, reſproſtren; femen, -nis, tá debela kúſt v'ſtegni nad kolénam; inattenuatus, -a, -um, neſtanzhan, debel; incraſsatus, -a, -um, vpitan, debel; latus, -a, -um, preſtrán, debel, ploſhat, ſhirók; navis suburrata, ladja s'debelim peîskom teṡhka ſturjena; obtusus, -a, -um, ṡkarhan, tóp, tumpaſt, neoſter, debele ṡaſtopnoſti; pingvis, -ve, tólſt, maſtán, debel, vpitan; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; retusum ingenium, neumin, ṡhleht ṡaſtopnoſti, ena debela neumna pamet; rudis, et hoc rude, grob, debel, tupaſt, kateri nyzh neṡna

debelejši , astacus, morski rak, ima eno nogó debeliſhi

dekle s, F2, ancillarius, kateri dékle lubi; proseda, -ae, ena kurbiza, enu gmain dikle, ali dékla

deklica ž, F9, constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti; deflorator, en loter, kateri eno deklizo ob diviſtvu perpravi; illocabilis virgo, dékliza, katera ſhe nei ṡa moṡhtvú; nympha, ena nevéſta, dekliza, goſpodizhna; puella nubilis, dékliza na moṡhtvu; violare virginem, eni déklizi ſylo ſturiti; virgo, diviza, dékliza, deizhla; virgo sub capillis, deikliza pod kitami; viripotens, ena dékliza ẛa moṡhtvú

del m, F86, dextans, deſſet deilu; electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebra ṡmeſhana, meſſing. Eze:1; multù, vezh, en dober deil; ordinariè, vekſhi deil, ṡkorai vſelei; pars, -tis, en deil, deil, ſtrán; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; partim, en deil; partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali doſſegel; portio, -onis, deil; quinquepartitus, -a, -um, reṡdilen na pèt deil; septunx, -cis, ſedem deilou; submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil ſovraṡhin; synciput, -tis, tá pervi deil glave; triare, reṡdrobiti, na try deile vreizhi

delati nedov., F256, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati; agere, délati, rovnati; arbitrum eſse, ſpravo délati; calvare, pléſhaſtu délati, golufati; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr dela, ali hrani; colere, délati, zhaſtiti; diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; facere, ſturiti, délati; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; ingentes ferre gradus, velike korake délati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega délati; malefacere, hudu délati, ali ſturiti; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke délati; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj délati; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga ſe poſſoda ṡa pytje déla; myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah délajo; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; plicare, gubè délati; poenitentiam agere, pokuro délati; ponere leges, poſtave délati; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze déla; sedentarius, -a, -um, vſe tú kar ſe ſidèzh déla; sulphuraria, -ae, hiſha kir ſe ṡhveplu déla; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; vas subactarium, poſſoda v'kateri ſe puter déla; vim inferre, poſyliti, ſylo délati

deleč prisl., F26, amplè, delezh, ſhiroku; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je delezh poſtavlenu; distans, enu meiſtu delezh od tega druṡiga; distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú delezh biti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intantum, tolikain, taku delezh; longè, delezh; magna distantia, delezh naroṡen; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemlè, delezh od morja leṡhezh; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; non procul hinc, nikár delezh od tód; orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali doſezhi; percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti; porricere, delezh vrézhi; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procul, delezh, od delezh; projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen; quatenus, dokle, kakú delézh, dokler; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi; sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen; Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar delezh od te tekozhe vodè Save; vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta

deležen prid., F15, compos, deléṡhen; communicare, podiliti, deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati; communio, -is, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu; dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute deléṡhna; effici particeps, en deil s'nym iméti, deléṡhan biti; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; particeps, -pis, deleiṡhen; parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe; participare, deléṡhen biti, podilenu iméti; participatio, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; particips, participes, deleiṡhni; voti compos, oblubo doſezhi, oblube deleṡhen; Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa [poznejši pripis neznane roke]

deliti nedov., F14, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje diliti; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â dido, vun diliti; dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai diliti; elargitor, kateri vunkai dily; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facere, diliti; partitor, kateri dily, ali deile déla; sortè dividere, po ſrèzhi diliti; sulcare aequora, morje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen

delo s, F106, accingere se operi, k'delli ſe perpraviti; activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán k'déllu; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam, s'dellam; fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa déllu, kovazhku déllu; factum, déllu, djanîe; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; interturbare, eniga na délli motiti; labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta; labor colonialis, tlaka, k'metiṡku déllu; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; occupatio, muja, déllu, opravilu; ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres délla poſtopaviz; operatio, déllu, déllanîe; operosè, s'teṡhkim déllom; opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter; opificium opera multa sunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; plumario opere, s'roṡhnim déllom; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedélovin

deloven prid., F7, industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln, déloven; jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri paſſe, inu vkleiple; jumentarius, -a, -um, ut bos jumentarius, délovni vol; jumentum, -ti, govedu, ṡhivina, ṡhivinzhe, délovna ṡhivina; laboriosus, -a, -um, délloven; operarium pecus, délovna ṡhivina; operosus, -a, -um, délovin, fliſſih, fliſſik

denar m, F96, aes alienum, ludski danarÿ, danarji, dolg; aes circumforaneum, vherni danarji; campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; cusor, kovazh teh denarjou, denarjeu; danarius, danár, gotovina; faber monetarius, kateri danarje ková; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; moneta, -ae, danár, drobni danár; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; numerata pecunia, gotovi danarji; numosus, -a, -um, bogat s'danarmi; numus, -mi, danár, vinar; pecunia, -ae, danár; pecunia adesa, ṡapravleni danarÿ; pecunia privata, laſtni danarji; pecunia usuraria, uherni danár; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, vela puloſmi reipar; stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát; symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar

deseti štev., F12, decanus, tehant, tá deſſeti; decimanus, tá deſſeti v'verſti; decimus, deſſeti, tá deſſeti; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumus, -a, -um, tá deſſeti; denarius, tá deſſeti; deni, deſſeti, inu deſſeti; denus, tá deſſeti, deſſet ẛa ſléherniga

desetina ž, F7, decimae, -arum, deſſetine; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati; decimatio, deſſetine pobèranîe; decumae, -arum, deſſetine; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh

devati nedov., F7, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; ergastulus, -li, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; focale, -lis, ṡheléṡu ṡa kravṡhanîe: tudi, tú kar ſe déva okuli garla ṡa ṡymo; geminare, v'dvei gubei dévati; peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri ſe v'rane dejvá; tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva

devištvo s, F5, alma haebraicè, ẛakritje tega diviṡhtva; constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti; deflorator, en loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi; devirginare, diviſhtvu vṡèti; virginitas, diviṡhtvu, divizhnoſt

dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja

dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha

dim m, F11, exhalatio, ſopariza, en puh, dim; fumosus, -a, -um, fumidus, polhen dima; fumus, dim; infumare, pokaditi, na dimu ſuſhiti; polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha; sicut virgula fumi, kakòr en raven dim; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, spúd dim délati; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; vapor, -oris, puh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza

divjačina ž, F10, belua, et bellua, divjazhina, huda ṡvèr; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; caro ferina, [meſſú] od divjazhine; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te divjazhine; mansuetarius, -rÿ, kateri divjazhine krotke déla, inu pervadi; perfremere, ſylnu mozhnú ruliti, erjovéti kakòr ena divjazhina; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine; receptaculum ferarum, vert ṡa divjazhino; theritrophium, vert, ali ograja ṡa divjazhino

divji prid., F116, adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ṡeliszhe; aper, divji preszhizh; armon, devja erdkou, redkou; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; capricornus, divji koṡil, kamenṡki koṡil; efferatus, -a, -um, divji, divji ſturjen; feri fructus, divji ſad, liṡnika, drobnize; ferinus, -a, -um, divji, eni ṡvirini glyh; ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják; ferus, divji, groṡovit; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; ibex, -cis, en divji koṡel; immansuetus, -a, -um, divji, nekroták; indomitus, -a, -um, nepervajen, divji, nekroták, nevkroten; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; oleaster, devja olika; onager, -gri, divji oſſel; praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú grosovit; rubia, devja ardezhina, ali ṡhafrán; sylvescere, divji poſtajati, ali perhajati; sylvester, -tris, divji; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: divji prid., allium dovje zhésn Scopoli; glej opombo pri geslu česen

dlaka ž, F14, â fronte ceciderint pili, od zhela bodo dlake padle; depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; expilare, opuliti, cilú do dlake porubiti; expilatus, -a, -um, cilú do dlake obrupan; lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; penicillum, -li, enu perje s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; pilare, laſſi, ali dlake vunkai pukati, ali teṡati; pilus, -li, dlaka; pubes, pubis, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti; vibriſsae, -arum, te dlake v'noſſi; villus, -li, dlaka

dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh

dobeljši prisl., signipes, -dis, en lein zhlovek, kateri nei dubelṡhi hoditi, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla

dobiček m, F19, campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; commodum, -di, nuz, ali dobizhik, glegnat, perloṡhnu; emolumentum, prid, núz, dobizhik, koriſt; foenus, -oris, dobivanîe, uharnia, dobizhik; foenusculum, -li, en maihin dobizhik; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; lucellum, -li, en maihin dobizhek; lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam dobizhke délati; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; quaestorius, -a, -um, kateri od dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; quaestus, -us, dobitik, núz, ali dobizhik, tá pobrani danár; quasticulus, -li, en maihin pober, ali dobizhik; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie, dobizhik

dobičkljiv prid., quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku

dobiti dov., F27, aquirere, ṡadobiti, dobiti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule dobiti; caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe dobiti, ſe rezliti; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti; eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai dobiti; expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali doby; expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo dobiti, iſtirati; extuberare, ṡhule dobiti, otezhi; fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai dobiti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; impetrare, ſproſſiti, dobiti; indipisci, ṡadobiti, dobiti; indipisci pugnam, boi dobiti; litem vincere, pravdo dobiti; lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti; meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti; obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi, poſéſti; praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; recuperare, naṡai dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti; recuperator, -oris, kateri naṡai doby; rehabere, naṡai imeti, naṡai dobiti; prim. dobit, dobljen

dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše

dobro prisl., F174, bene emere, dobru kupiti; benemeritus, dobru vrédin; collectus, dobru per ſebi; confisus, -a, -um, dobru ṡavupan; depsicus, -a, -um, dobru gnèten; desicare, poſuſhiti, dobru poſuſhiti; egregius linguae, kateri cilú dobru govory; fervescere, dobru ſegréti; insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; inspicere, polukati, notar pogledati, dobru ogledati; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti; meditatus, -a, -um, dobru premiſlen; obarmare, oroṡhyti, ſe dobru s'oroṡhyem preṡkarbéti; odorifer, -a, -um, dobru inu lipú diſhèzh; opimare, tolſtiti, pitati, dobru rediti; paratè, dobru perpravlenu; probè, jeſt ſe cilú dobru ſpumnim; promerens, dobru ṡaſluṡhen; salubrè, salubriter, dobru, sdravu; victitare, dobru ṡhiveiti, lebati

dobrotljiv prid., F12, beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben; benevolus, benevolens, dobrutliu; benignari, s'enim dobrutliu biti; benignus, dobrutliu; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado; clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu; liberalis, -le, darotliu, dobrotliu; mansuetus, -a, -um, kroták, dobrutliu; perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrutliu, kroták; remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen, dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu dobrutlivimu Gospúd Bogú

dodelati dov., F15, colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare, pooblati, dodélati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; elaborare, iṡdélati, dodélati, iṡdélovati; exaedificare, dozimprati, doṡydati, dodélati, doverſhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; imponere extremam manum alicui rei, eno reizh dodélati; patrare, ſturiti, dodélati; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perfabricare, dozimprati, doṡydati, dodélati; perfector, -oris, kateri dodéla, ali fertig ſtury; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; pertendere, reṡgarniti, pregarniti, dodélati; pertexere, dotkati, dodélati

dokončan del., F5, circumscriptus, -a, -um, finitus, dokonzhán, kateri ſvoje kraje ima; finitus, -a, -um, dodélan, dokonzhán; peractus, -a, -um, doparneſſen, opravlen, dokonzhán; perpetrato bello, po doparneſſeni voiṡki, po dokonzhani voiṡki; transactus, -a, -um, dokonzhán, dodélan

dolbsti nedov., F7, caelare, reṡanu déllu délati, dobſti; caelator, tá kir s'dlétom lipú réṡhe, ali dube; cavare, dobṡti, ṡdubati, votliti; cavator, kateri doble, ali votlu déla, votlar; cestrum, vel caestrum, tudi enu ṡheleiṡu ṡa dobſti, teſla; concavare, dobſti; scalptor, kateri vun dube, ali reiṡhe

dolg m, F14, aes alienum, ludski danary, dolg; creditum, -ti, ṡavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh; debitio, debitum, doug, dolṡhnúſt, dolg; exactor, kateri dolgè terja, perganîaviz; impedita nomina, ſtari ṡaloṡheni dougovi; impendere solutionem, dolg doli obaliti; nomina ancipitia, negviſhni dolgovi; nomina diſsolvere, dolgè plazhati; obaerarius, -a, -um, kateri v'dolgeh tezhy, dolṡhnyk; obligatio, ṡaveṡanîe, dolṡhnúſt, dolg; opprimi aere alieno, s'velikimi dolgmy obloṡhen biti; versuram facere, en maihin dolg plazhati, inu vekſhi ſturiti

dolg prid., F102, bicubitalis, dvá komulza dolgu; bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali dolgu; caesariatus, s'dolgimi laſmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri dolge laſſe ima; longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu, dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa; longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei dolg; longus, -a, -um, dolg; loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam; nasus aquilenus, dolg núṡ; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; praelongus, -a, -um, ſylnu dolg, predolg, cilú dolg; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih; prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók; promiſsa barba, dolga brada; sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu; tempus diuturnum, dolg zhas; toga, ſuknîa, dolga, inu do tál; trieteris, -dis, try leita dolg zhas

daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti

najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F3, bugula dolge konople Scopoli [448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni]; erysimum, dolge ſhenof Scopoli [519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff]; melilotus, -ti, dolga detela Scopoli

dolgolasec m, comans, -tis, comatus, kateri ima dolge laſſè, dolgolaſſez

dolgousten prid., brochus, -a, -um, dolgauſten, kateri ima ena dolga uſta, de mu ṡobé zhes viſſe

doli prisl., F169, I. deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; descendere, doli poiti, doli ſtopiti; devenire, doli priti; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen; II. corruere, doli paſti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; decubare, leṡhati, doli lèzhi; deruere, doli paſti, doli ſe vreizhi, doli podreiti; dificiens, kateri doli jemle, obnemaga; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina; labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti; mortificare, doli tréti; procidentia, -ae, tú doli padanîe; sensim deficere, po malim doli jemati; prim. dolipriti

dolžnik m, F3, debitor, dolṡhnyk; interpellare debitorem, dolṡhnika opominiti h'plazhilu; obaerarius, -a, -um, kateri v'dolgeh tezhy, dolṡhnyk

domač prid., F16, chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe; coluber, domazha kazha, gloṡh; concubina, s'raven ṡhena, hotniza, domazha kurba; concubinus, domazhi kurbèr; dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo; hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od domazhe praſſize; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; patria, dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú domazhe prebivanîe; perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu priaṡniu; verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok; vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu

domu prisl., F10, I. advenire, priti, damu priti, perraishati; capeſsere se domum, damú poiti, damu ſe pobrati; domuitio, damu prihod; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; reditio, nasai prihod, damu naṡai perpelanîe; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert; II. colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu damu pade; postliminium, -nÿ, iṡ réve damu prihod; remigrare, ṡupèt damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati

doprinašati nedov., F2, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha

doprinesti dov., F22, cacare, ſrati, potrébo doperneſti; committere caedem, enu vbyanîe doperneſti; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; defungi, doperneſti; egredi suo officio, ſvoje opravilu ne doparneſti; exequi, doparneſti; exequutus, -a, -um, kateri je doperneſſil; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati; funeri paterno justa solvere, po ſmerti ſvojga ozheta vſe porozhenîe doparneſti; fungi officio suo, ſvoje opravilu, ali ſluṡhbó opraviti, ſturiti, doperneſti; imperium exequi, povelo doparneſti; judictum facere, kar je obſojenu doparneſti; justa reddere, dolshnúſt doparneſti, pogreb; libitinarius, -rÿ, kateri merlizha pokopá, inu vſe rizhi k'timu doparneſſe, en pogrebnik; luo, -re, tarpéti, plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; perfungi, s'fliſſom doparneſti, ſluṡhbam ſtreizhi; perpetrare, doparneſti, ſturiti; praeſto, -are, vezh velati, doſtati, doperneſti, dati; tempus terere, zhas doparneſti

doseči dov., F13, adipisci, ṡadobiti, doſézhi, h'timu priti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; attingere, ſe dotakniti, doſſezhi; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; consequi, doſsezhi, prejeti, ṡadobiti; ferre repulsam, ne mozh doſſezhi; lichas, kar ſe more s'palzami, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; orizon, vel Horizon, taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali doſezhi; partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali doſſegel; pertingere, doſezhi, doſegati; praemiari, dobiti, lon doſezhi, ali ṡadobiti; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; voti compos, oblubo doſezhi, oblube deleṡhen

dosti prisl., F112, complures, nyh doſti ṡkupai, nyh doſti; copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti; equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; demagis, doſti vezh; facere multa verba, doſti govoriti; loquacitas, jeṡizhnoſt, doſti inu nenuznu govorjenîe; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; multifacere, ſylnu hvaliti, ṡa doſti derṡhati; multipeda, -ae, kar doſti núg ima; multipotens, mogozh, kateri doſti premore; multo minus, doſti manîe; multopere, ſylnu doſti; multus, -a, -um, doſti, veliku; perpeti, pertarpéti, ali doſti tarpeti, prebiti; perplurimum, cilú ſylnu doſti; quantitas, -tis, doſti ali malu; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati

dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati

dotler vez., haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi

dozdevati se nedov., F3, ominari, ſrèzho, ali neſrèzho prerokovati, ſe enimu doṡdévati, ṡazhutiti; opinator, -ris, kateri nyzh gviſhniga nevei, vſeṡkuṡi ſe mu doṡdéva; suspiceri, ſe doṡdévati, ſumniti, meiniti

draginja ž, F7, annonae flagellator, kateri ṡhiti déla draginîo; caritas, dragúſt, pomankanîe, draginîa; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali ṡ'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; incendere annonam, draginîo ſturiti; ingravescit annona, draginîa raſte; laxat annona, pojemle draginîa; penuria, -ae, draginîa, pomankanîe, ṡlaſti per jeidi inu pytjú

dražiti nedov., F7, convexare, kaſhtigati, martrati, draṡhiti; discordialis, kateri neṡloṡhnoſt déla, ali draṡhi; impellere ad iram, k'ſerdu draſtiti, ali draṡhiti; inflammare, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti, gmèrati, draṡhiti; irritare, draṡhiti, nadraṡhiti, reṡdraṡhiti, draſtiti, podraṡhiti; laceſsere, draṡhiti, truzati, truditi; pellicere, vabiti, draṡhiti

dreti1 nedov., F4, circulator, kateri s'kramo okuli hodio, ṡobè deró, klateṡh, potepúh; dentifrangibulus, kateri ṡobé dere; dentorpaga, kleṡzhe ṡa ṡobè dreti; odontagra, -ae, kleiṡzhe, s'katerimi ſe ṡobè deró; prim. dereč

drtje s, F6, cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; iliacus, -a, -um, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah; lienteria, -ae, tákaſhna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt; lientericus, -a, -um, kateri ima takeſhnu dertje

drugače prisl., trilinguis, -gve, tréh jeṡikou, kateri ima try jeṡike, kateri drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakor je v'ſerzi

drukar m, F3, impressor, ſtiṡkavez, drukar; mediastinus, -ni, vmaṡanik, kateri s'drukarji s'farbo okuli hodi; typographus, en drukar

drukarija ž, compositor, tá kateri v'kúp ṡklada puſhtobe v'drukarÿ

drukati nedov., F2, editor, kateri puſty kai vunkai poiti, ali drukati; imprimere, drukati, ſtiṡkati

družba ž, F19, centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu, druṡhba, ſediszhe; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe druṡhba ludy; comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe; consortium, tovariſhtvu, druṡhba; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu; gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine; gynaeceum, ena kamra sa Goſpè, druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá; manipularis, -re, is takeſhne druṡ[h]be; manipulatim, od ene druṡhbe do druge; manipulus, -li, tudi manipulus militum, ena druṡhba ṡholnerjou; manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali druṡhba voiṡzhakou; octojuges, nyh oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke druṡhbè; scala, -ae, ena druṡhba ṡholnerjou; scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke druṡhbe; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena druṡhba teh ſveitnikou; sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina; turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou, druṡhba; turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh

drva s mn., F15, acápna, -orum, ſuha derva; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ; ligna findere, derva kalati, zeipiti; ligna nodosa, garzhaſta derva; lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti; lignatio, dervenîe, dervaſek, derva ſékanîe; lignator, kateri leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; pyra, -ae, ena ṡkladaniza derv, ena garmada; strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza derv; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; strues lignorum, ṡkladniza derv

držati nedov., F117, abdicare, nikár vezh ṡa ſvoiga otroka derṡhati, odpahniti; amphora Romana, darṡhy dvei védri; a senatu stat, on s'ſveitniki darṡhy; aspernari, ṡanizhovati, ṡa nyzh derṡhati; cauponarius, kateri oſhtario derṡhy, ali oſhterski hlapiz; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu derṡhati; concelebrare, praṡnovati, praṡnik derṡhati; convitator, kateri goſty derṡhy; edera, vel hedera, berſhlen, eni darṡhe ṡa ſrabotje; gymnasium, vſe ṡhlaht ſhule, inu meiſta, na katerih ſe vuk darshy; habere, iméte, ali derṡhati; inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali darshati; interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram darṡhati; magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikiga darṡhati, poviſhati; modialis, -le, kar en mernik darṡhy; nauci facere, ṡa nyzh derṡhati; praecepta observare, ṡapuvidi derṡhati; servare promiſsa, oblubo derṡhati, ohraniti; tenere, derṡhati; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen; violare fidem, vère ne derṡhati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: držati nedov., fingere se, derſhati, se potuhniti

duh1 m, F15, cacademon, ta hudi dúh; conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5; daemon, en Dúh tega ṡnanîa; excorcizare, hudiga duhá ṡaklinati, panovati, preganîati; fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, obſeden od eniga hudiga, ali dobriga duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden; fervens spiritu, v'duhu gorèzh; infernae umbrae, paklenṡki duhovi; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; malus genius, malyk, ali dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; motio, nagibanîe: v:g: sdravu nagibanîe, inu ſveitovanîe S: Dúha; operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá; repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga Duhá napolnêni; spiritu providentiae, iṡ opominanîa tega duhá; umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe

duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji

duhoven m, F7, diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili; generalis, gmain, tudi ta General, ali viſhi te voiṡkè, inu teh Duhovnih; laicus, en duhovni preṡ ṡhegnou, en Laik, neposvezheni, Vngeweychet; mulus, -li, en mesg: tudi eniga duhovniga ſyn; praesul, -lis, tá viſhi v'mei temi farji,ali duhovnimi; synodus, -di, duhounu v'kup ṡbraliṡzhe, inu ſnideliṡzhe

duhoven prid., F21, abbas, -tis, Apat, duhouni ozha; acolytus, pervi duhovni ṡhègin; alegoria, duhovna ṡaſtopnoſt; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; canonista, v'duhovnih pravdah vuzhen; concilium, ṡbraliṡzhe duhovnu, veliku Cerkovnu ṡbraliszhe; consistorium, en duhovni ſvit, ali pravda; jus Canonicum, duhouna pravda; lex canonica, Cerquèna, ali Duhovna poſtava; ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe; ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri duhovne ṡhègne daje; ordo sacer, duhovni, ali maſhni ſtán; patriarchae, ſtari ozhaki, firṡhti teh Duhovnih ozhetou; religio, -onis, vera, duhovni ſtán, Boṡhya ſluṡhba, inu lubéṡan; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; ritus, -us, visha, navada, ali ſhega duhovna, obizhai; sacrilegium, -gÿ, Cerquena tatvina, lotria s'duhovno ṡheno, ali zhlovékom; spiritualis, -le, duhouṡki, duhovni; status religiosus, duhovṡki ſtan, ali duhovni; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi

duplo s, F6, antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; cava, duplu kir tyze gnèṡda délajo; in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah; latebricola, -ae, kateri v'duplah prebiva; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali jama, ṡvirinṡka jama, ena votlina

dva štev., F126, aely, moshè dvéh ſeſter; alteruter, eden v'mei dveih; biduum, dvá céla dny; biennis, dvéh leit; biennium, dvei leiti; bini, -a, -um, dvá inu dvá; biselium, ſedeṡh ṡa dvá; carruca, -ae, ena kozhijza, ali kaleſſel s'dvéma koleſma; consobrini, ſeſtrizhi, dveh ſeſter otrozi; duo, duae, duo, dvá, dvei, dvuja; furca, -ae, tudi ene vile, inu kar je s'dvema roglama; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; uter, utra, utrum, kateri is dveih, kateri is mei dveih; prim. dveleten, obadva

dvakrat prisl., F17, I. biferus, tú kar dvakrat v'leiti ſad perneſſe; biothamatos, dvakrat mertou; bipartus, -a, -um, kateri dvakrat rody; bis, dvakrat, [str. 32b ]; bis, dvakrat [str. 234a ]; bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti; bis terve, dvakrat, ali trikrat; dibaphus, -a, -um, dvakrat farban; duodecas, dvakrat deſſet; duplum, -pli, dvakrat tolikain; duplus, dvakrat tulik; febris semitertiana, kir ſe zh[l]ovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupet rezhi; nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; panis biscotus, biṡkot dvakrat pezhen; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; II. bimater, dvakrat mati

dveglaven prid., biceps, kateri ima dvei glavi, dveiglavni

dvojčec m, vopiscus, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine

eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; compromittere, oblubiti eden drugimu; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil; libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe; litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga; mutua opera tradere, eden drugimu pomagati; mutuus amor, kir eden tega druṡiga lubi; quidam, quaedam quoddam, nékateri, eden; quispiam, eden, kei eden; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; singulatim, ſuſebnu eden ṡa drugim; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi; prim. en, v'edno

edini prid., F5, privus, -a, -um, edyn, kar enimu vſakaterimu ſuſebnu ſliſhi; singularis, -re, ſuſeben, edyn; unicus, enſám, edyn; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre; unus idemque, en ſam, edini
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: edini prid., solitariè, sam edin

edinorojen prid., unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre

elefant m, F5, barrus, en Elephánt, naſlon; bechemor, tá ſlón, ali Elefánt; elephas, ſlon, Elefant, Naſlon; probiscis, -dis, riliz eniga Elefanta, ali Naſlona; promuscis, -dis, nus ali riliz eniga Elefanta, ali Naſlona, kateri on nuza na meiſti rokè

erb m, F3, factitare se haereden, ſe s'eniga erba vun dati; legator, -oris, kateri kai ṡaſhaffa, k'erban[!] ſtavi; testamentarius, -a, -um, tú kar timu ſluṡhi, kateri je ṡa erba poſtavlen

erbič m, F9, cohaeres, -dis, v'kupai erbizh; consors, ṡraven deléṡhnik, ali erbizh; Dedizh pro haerade positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh; haeredipeta, kateri ſe perbliṡhuje de bi erbizh ratal; haeres, -dis, erbizh, deidizh; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateri erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy nema; suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh

erbščina ž, F9, abligurire haereditatem, erbszhino ṡadjati; cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; Dedizh pro haerede positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh, et haereditatem erbſhina; haereditarius, katerimu erbṡzhina ſliſhi; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pervi erbizh oglaſſi; haeriditas, erbṡzhina, deilina, ozhaſtvu; obvenit mihi haereditas, meni je k'erbṡzhini padlu; patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina; poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina

erperge ž mn., F11, conductus, -us, erperge. Acta:28; diversari, prebivati, erpergovati, na erpergah biti; diversor, -ris, en gúſt, kateri pride na erperge; diversorium, erperge, oſtaria, goſtina hiſha; diversorius, -a, -um, kar enim erpergam ſliſhi, ali ſluṡhi; divertere, diverti, notar priti na erperge, is poota odſtopiti; domicilium, domovanîe, hiſha, erperge; hospitium, erperge; mapalia, -orum, utte, erperge, hiſhize; pandochium, gmain erperge; receptaculum, -li, perbeṡhanîe, erperge; prim. jerperge

erpergljiv prid., perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu

erpergovati nedov., F5, diversari, prebivati, erpergovati, na erpergah biti; hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád erperguje; hospitari, erpergovati, preſtanovati; inhospitabilis, -le, kateri popotnike nerad erperguje; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad vṡame, erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu

erperžen prid., hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád erperguje

facelj m, F8, lemniscus, -ci, fazl ṡa rane; linamentum, -ti, ena ṡvita zunîa, katera ſe v'rane vtika, en fazil; pannus, -ni, ſuknu: tudi en fazil, kateri ſe v'rane vtika; peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri ſe v'rane dejva; turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi ſe capuni, inu Goſſy pitajo, tudi ti fazelni, kateri ſe v'rane vtikajo; volsella, -ae, ene padarṡke kleiṡzhize, s'katerimi fazilne is rane jemle; vurunda, en fazil is rute, ṡa rane

faceljc m, penicillum, -li, tudi en fazelz, kateri ſe notar v'rane vtizhe

fajhtati nedov., F2, irrigare, pomozhiti, ṡalyvati, reṡmakniti, polyvati, ṡemlé faihtati, vodó napelati; irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike faihtajo;

fakin m, saccarius, -rÿ, fakyn, kateri ṡhakle noſſi

fant m, F6, cacula, -lae, eniga ṡholnerja fant, gmain kojnika ṡzhitnik; calathores, fanti per koinih na voiṡki hlapzi, kakòr ſuṡhni; calo in bello, pagaṡha fant na voiski; flagriones, hudobni puobi, vrédni tepeṡha, prehudi fantje; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tu nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani loter, en loterṡki fant

far m, F9, christores, ṡhalbani farji, 2.Mac.1.v.10; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; F. Nunquam mutatur, nec huius loco V. poni potest ... ut Farÿ, id est Presbyteri, Varÿ, id est cave; flamen, tudi en Far, apud Plinium; mula, miṡgiza: tudi eniga farja hzhy; pontifex, -ci, ta viſhi far, ali Papeṡh; praesul, -li, tá viſhi v'mei temi farji, ali duhovnimi; sacerados, Far, Maſhnik; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili

farbanje s, F3, infectus, -us, farbanîe, pazkanîe, namozhenîe; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; tinctura, -ae, farbanîe, omozhenîe, namaṡanîe

farbar m, F4, cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ṡa farbarje; infector, farbar; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; tinctor, -oris, farbar

farbast prid., druppa, grosd, kateri farbast perhaja

farbati nedov., F14, baphia, ena farba ṡa ṡhkerlát farbati; coccum, -ci vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ṡernie s'kateriga ſe farba ṡhkerlát; colorare, farbati, pofarbati; crocotularius, kateri takeſhne gvante farba; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti; imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; miniare, s'menikam, ali ardezhe farbati; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; tingere, farbati, namozhiti; violarius, -rÿ, kateri plavu, ali violaſtu farba

farmester m, parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy

fažan m, F2, phasanius, -ni, en faṡhan, divje kure; phasinarius, -rÿ, kateri faṡhane koji, inu redy

fehtanje s, F14, agen, ygra tega fehtanîa; arenaria, peiṡzhena jama, proſtor ṡa fehtanîe; athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ṡa fehtanîe, ali junaſtvu; dimicatio, fehtanîe, boi; gladiatorius lusus, ſhula ṡa fehtanîe; gladiatura, -ae, ta kunſht ali djanîe tega fehtanîa; impugnatio, ṡuparſtanîe, ṡupar fehtanîe; lanista, -ae, en moiſter ṡa fehtanîe; luctamen, luctatio, fehtanîe; palestra, fehtanîe; praeludere, ṡazheti ṡpervizh eno reizh, pervu fehtanîe ṡazheti; praelusio, tu pervu fehtanîe pred enim bojam; pugilatus, -us, fehtanîe, ṡa junaṡhtvu ṡkuſhanîe; sciamachia, kúnṡht tega fehtanîa

fehtati se nedov., F8, conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; luctari, ſe s'enim metati, fehtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti; pancratium, -tÿ, ena hitra viṡha ſe metati inu fehtati, enimu nogó ſpodmakniti, inu ga prequantati; pugnans, tá kateri ſe bye, inu fehta; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati

fendrih m, F3, signifer, fendrih, kateri bandèro noſſi; vexillarius, vel vexillifer, fendrih; vexillatio, ſluṡhba tega fendriha, ali banderzha hlapza

ferbičen prid., F2, curiosus, -a, -um, ferbizhin, ṡkerbán, kateri hozhe vſe veiditi; percuriosus, -a, -um, ſylnu ferbizhni, ali ṡkerbán; prim. firbičen

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar