besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
bołhȋnjak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
brehȃvəc, -vca, m. človek, kateri vedno breha in kašlja, Čemšenik (Gor.).
čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
čę̑dnica, f. deska, na kateri urezane deske čedijo, ob gornji Dravi (Št.).
čestȋt 1., adj. glücklich, selig: čestiti so ti, kateri ..., Krelj; — prim. stsl. čęstitъ, felix.
četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)-Erj. (Torb.).
darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.-Svet. (Rok.), vzhŠt.-C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.
dopustováti, -ȗjem, vb. pf. die Faschingsfeier abschließen: Kir (= kateri) so gladko dopust'vali, Bodo lehko se drsali, Vod. (Pes.).
dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.
frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.
glavobǫ̑łnəc, -nca, m. glavobolnci so lasje, kateri so od glavobola (ne od starosti) osiveli, Gor.
gǫ̑rnik,* m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.-Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
grę̑dnica, f. 1) deska, po kateri živad na gredi (grede) hodi, Fr.-C.; — pl. grednice, vzhŠt.-C.; — 2) die Stufe: iz hlodov seka grednice ali stopnice v gredi, Ravn. (Abc.).
hipohondrȋja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.-Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.-C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.-C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc-Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
homeopatȋja, f. zdravljenje po pravilu, da se bolezen leči z lekom, kateri v zdravem telesu isto bolezen povzročuje, die Homöopathie.
hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče-Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. (Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn-Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče-Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
hromátati, -am, vb. impf. hinken, Guts., Mur., Jarn., Mik.; nahajal je ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), Navr. (Let.).
jȃnar, -rja, m. delavec, kateri jan dela, t. j. na janu, na kraju jana dela, C.
jȃr 1., jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).
katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
kətę́ri, pron. = kateri, Cv., DSv.; — prim. Cv. II. 5.
kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.-Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
klȃjarica, f. rjuha, v kateri nosijo klajo živini, Bolc, Plužna-Erj. (Torb.).
klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče-Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).
koji, pron. = kateri, Jan. (Slovn.), nk.; — hs.
kolikotę̑ri, adj. = koliki, kateri, der wievielte? Mur., C.
končávati, -am, vb. impf. ad končati; 1) beenden, M., Z.; schließen, Cig.; Nemec govor končava z glagolom, Levst. (Zb. sp.); — k. se, enden, Jan.; — 2) vernichten: lažnike končavaš, Dalm.; končavaš te, kateri lažejo, Trub.
kotę́ri, pron. = kateri, Habd., ogr.-Mik., kajk.-Cv. (II. 5.).
kóza,* f. 1) die Ziege; za jalovo kozo se kregati, Krelj; ne more biti koza cela in volk sit, Npreg.-Levst. (Beč.); Bog uže ve, kateri kozi rog krati, Npreg.-Levst. (Zb. sp.); divja k., die Gemse (antilope rupicapra); — 2) verschiedene Vorrichtungen: ein Gestell bestehend aus einem Holzbalken mit vier Füßen: der Holzbock, der Sägebock der Zimmerleute, Böttcher u. dgl., V.-Cig.; der Gerüstbock, Dol.; — der Voltigierbock der Turner, der Barren, Cig. (T.), DZ., Telov.; — der Feuerbock, Cig.; — das Gestell eines drehbaren Schleifsteins, C.; — das Fußgestell des Webestuhls, Bolc-Erj. (Torb.); — das Brückenjoch, Nov., SlN.; — die einfache, dachlose Garbenharfe, Poh.-C.; — eine mit Haken versehene Stange über dem Feuerherde, V.-Cig.; — der Schrotbock oder Schragen zum Auf- und Abladen von Lasten, Cig., C., Dol.; — podkovna k., der Feilbock der Hufschmiede, DZ.; — ein Ständer oder Pflock mit Stützen, V.-Cig., C.; — hölzerner Dreifuß, M.; kozo bíti, den Dreifuß schlagen (ein Spiel), Cig., Dol.-Levst. (Rok.); — eine irdene Pfanne auf Füßen, Cig., C., Kr.; — 3) pl. koze, die Pocken; koze staviti, cepiti; die Blattern; v kozah biti, koze imeti, die Blattern haben; (vsled napačnega tolmačenja nemške besede "Pocken"?); pogl. osepnice.
kozȃra 2., f. košarica, v kateri se kruh mesi, Valj. (Rad); — prim. 2. kozar.
krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.
krníca 1., f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe (geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.-Mik.
krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.-C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk-Erj. (Torb.).
krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.
ktéri, pron. = kateri.
kùm 1., kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče-Levst. (Rok.).
kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Kameno na Soči-Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
kvȃsnica, f. 1) nav. pl. kvasnice, die Hefen, Jan.; besonders Bierhefen, Mur.; — 2) das Hefengefäß, DZ.; — 3) posoda, v kateri se repa kvasi, C., vzhŠt.; — 4) = kvašena repa, C.
kváša, f. 1) die Beize, die Säuerung (z. B. der Rüben), ogr.-C.; — 2) posoda, v kateri se repa kvasi, Valj. (Rad).
lȃs, -ȋ, f. dolga ranta, na kateri stoje streharji, Tolm.-Štrek. (Let.); — prim. 2. laz.
lȋlək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.-Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.-Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
lopáča, f. svetilnica, v kateri gori mast, kajk.-Valj. (Rad).
málọkatę́ri, pron. = malo kateri, selten einer, nicht leicht einer, wenige; malokaterega poznam izmed njih.
málọktę́ri, pron. = malo kateri.
martolòs, -ǫ́sa, m. der Menschenräuber, der Menschenhändler, Habd., Jan.; človek, kateri ljudi krade in kupuje ter prodaje, Dict.; bodeš videl gozde polne martolosov, Kast.; — prim. madž. martalóz, Räuber, Sclavenhändler, gr. ἀρματωλός, Mik. (Et.).
mastȋłnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Stopice-Erj. (Torb.).
mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Drežnica-Erj. (Torb.); — prim. medrija.
mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
mẹsitnják, m. stolica, na kateri mesijo kruh, C.
močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.-Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).
mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen (z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče-Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.-M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
nákvasa, f. die Säuerung, Mur.; — das Sauerkraut, saure Rüben: nakvaso si delamo, vzhŠt.; tudi: posoda, v kateri se repa ali zelje kisa, vzhŠt.
nastȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; n. soda, da se iz njega toči, Cig.; — die Positur, Telov.; — n. (kakega zidanja), die Anlage, Cig.; — 2) das Aufgestellte: die Lockspeise, der Köder, Mur., Cig., Jan.; die aufgestellte Falle, Schlinge u. dgl., Cig.; Mladen'či pri vas za njih glave Nastavljajo skrivne nastave, Preš.; Nastav i pasti se nemaš bati, Levst. (Zb. sp.); — der Hinterhalt, Jap. (Sv. p.); — 3) nástava, panj, kateri je izgubil matico in katerega čebelar vrhu druzega nastavi ali navezne, Polj.; — 4) nástava, die Einsetzung, die Einrichtung, die Anordnung, das Gesetz, C., ogr.-Valj. (Rad).
nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
nenavídẹti, -vȋdim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod-Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
obrȗnək, -nka, m. 1) die Narbe, Jan., Nov., Vrt., Lašče-Levst. (Rok.), Notr.; — 2) der Knorren in einem Brett, Tolm.; — 3) der Baumstrunk, Dol.; — klada, na kateri drva sekajo, Gor.
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj-M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.
ǫ́drnica, f. das Gerüstbrett, Notr.; — deska, na kateri tisti stoji, ki snopje v kozolec deva, Notr.
odtrúpiti, -im, vb. pf. weg-, abschlagen, Jan.; rog o., das Horn abstoßen, Mur.; Bog že ve, kateri kozi rog odtrupi = Gott weiß schon, wen er züchtigen soll, Mur.
ogljemę̑rəc, -rca, m. tisti, kateri oglje meri, der Kohlenmesser, Cig., Jan.
opȃnkar, -rja, m. moški, kateri opanke nosi, M.
opȋrati 1., -am, vb. impf. ad opreti; stützen: o. omahujočega, C.; gospod opira vse, kateri imajo pasti, Trav.-Valj. (Rad); — anstemmen, Mur.; — o. kako reč na kaj, einer Sache etwas zugrunde legen, Cig.; — o. se, sich stützen, sich stemmen, sich anlehnen; o. se na palico, Z.; Pokrivač sem jaz, V močne lapte se opiram, Staro streho vam razdiram, Danj. (Posv. p.); — o. se na kaj, auf etwas beruhen, sich auf etwas gründen, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se na koga (kaj), sich auf jemanden (etwas) berufen, Cig.
oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.-M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.
oprhljȋvka, f. trta, po kateri je oprh, Vrtov. (Vin.).
ósla, f. 1) der längliche Wetzstein, der Sensenschleifstein; — 2) bolezen, v kateri se napno žleze v dimljah, die Leistendrüsengeschwulst, Soška dol.-Erj. (Torb.).
ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.
ostrogáča, f. rakla z vejami na pol okleščenimi ("ostrogami"), na kateri se suši seno ali detelja, Tolm.; (ostrgača, Bolc-Erj. [Torb.]).
ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje (nav. ostrnica), Lož, Lašče-Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.
parȋłnica, f. posoda, v kateri se kaj pari (n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.-Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.-Levst. (Rok.), Tolm.-Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje-Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).
pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.
písəmce (dodatek k slovarju), dodaj: pisemce — glavica = cifra — mož (v igri, pri kateri denar mečejo ter ugibajo, na katero plat pade denar), Notr.
pȋvljək, -vljəka, m. die Königsweihe, die Gabelweihe (milvus regalis), (pivlik) Cig., Frey. (F.); ("milvus, pivlik, kateri piščeta izmika", Dict.).
plȃjta, f. = koza, priprava, po kateri se sodi z voza valjajo, der Schrotbock, kajk.-Valj. (Rad).
plaščȗrnica, f. bajta, v kateri se plaščurji shajajo, Polj.
plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.-Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
ploskȗn, m. ploščnata, sodu podobna posoda, v kateri na hrbtu olje, drožje i. dr. nosijo, zapŠt.
podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.
podrǫ́čən, -čna, adj. 1) untergeordnet, Cig., C.; subalternativ, Cig. (T.); — 2) podrǫ̑čni kovač, (kateri ne dela s pomočjo vodne sile), der Handschmied, Z., C.
pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.-Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.-Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Mengeš (Gor.)-DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Lesce (Gor.)-DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.
pǫ́kavəc, -vca, m. 1) človek, kateri poka (n. pr. z bičem), der Schnalzer; — 2) der Specht, C.; — 3) der Krachapfel, C.; — die Spaltfrucht, Cig. (T.); — 4) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Geißdutte, der Mehlweiß, Trumm.; — 5) das Knallpulver, Jan.
pokǫ́jən, -jna, adj. 1) ruhig, friedlich, Mur., Cig., Jan.; stanovi, kateri se nam bolj pokojni ali manj nadležni zde, Jap. (Prid.); — 2) verstorben, selig: pokǫ̑jni brat, Mur., Cig., Jan., nk., Hrušica v Istri-Erj. (Torb.), na vzhodu.
pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.
posnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad posneti; 1) von der Oberfläche herabnehmen: p. smetano z mleka; pene, tolščo z juhe p.; — p. mleko, die Milch rahmen; — (Karten im Spiel) abheben, Cig., Jan.; — abfassen, abstoßen (z. B. mit dem Hobel): robove, ogle p., Cig.; p. robove na cestah, die Ränder abschärfen, Levst. (Cest.); — excerpieren (= Auszüge machen), Cig., Jan.; — entnehmen: iz tega posnemamo, nk.; — abstrahieren, Cig., Jan.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan.; p. rokopis, Cig.; nachahmen; p. koga, kaj; oni vas posnemajo, Škrinj.; p. čednosti, Škrb.-Valj. (Rad); pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje, Levst. (Zb. sp.); — p. nauke, die Lehren befolgen, C.; — p. po kom: kateri so na njega strani, po njem posnemajo, Škrinj.-Valj. (Rad).
poškrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig rasseln, ein Geräusch machen: s škatlo, v kateri je penezov, p.
pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).
povánčati, -am, vb. pf. bemerken, Guts., Mur.; božjo podobo p. ino spoznati, Guts. (Res.); beachten: p. kaj, na kaj, Št.-Cig.; povančaj na to, kar ti zdaj povem, Jarn. (Sadj.); blagor otroku, kateri na svet očeta in matere povanča, Slom.
pozitivīzəm, -zma, m. nauk, kateri le temu daje veljavo, kar je pozitivno, der Positivismus, Lampe (V.).
prebíti 1., -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.-Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — (praes. prebȋjem, Št.).
precẹjȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj preceja, der Seiher, Cig.
premóči, -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.-Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem-Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren (math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.
prenevẹ́dalọ, n. človek, kateri se rad preneveda, BlKr.-Let.
preprȃvdati, -am, vb. pf. den Process gewinnen, C.; Recht behalten: prepirljivec, kateri hoče vselej po sili p., Navr. (Kop. sp.).
prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.-Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.-Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.-Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.-Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.-Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.-Valj. (Rad).
prestrẹ́zati, -am, vb. impf. ad prestreči = prestregati; auffangen; spuščajo po vodi vence, ki jih prestrezajo mladeniči, Navr. (Let.); jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali, Levst. (Močv.).
pretǫ̑ka, f. das Flussbett, Gor.-Cig., Jan., Jes.; — = struga, po kateri teče voda na mlin, Bohinj (Gor.).
prę́zanəc, -nca, m. = prezavec, lan, kateri se preza, Levst. (Rok.).
pričevȃnje, n. das Ablegen der Zeugenschaft: das Bezeugen; ti, kateri tvoje p. spoznajo, Trub.; tvoje pričevanje je črez vse verjetno, Trav.-Valj. (Rad); — das Zeugnis, Cig. (T.); resnici p. dati, Levst. (Zb. sp.).
prikrívati, -am, vb. impf. ad prikriti; verdecken; boljši je človek, kateri svojo neumnost prikriva, kakor človek, kateri svojo modrost skriva, Škrinj.-Valj. (Rad); — verbergen; — verheimlichen, verhehlen.
primojdúševəc, -vca, m. = človek, kateri se rad pridušuje, nk.
prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).
ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.-C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.-Valj. (Rad).
rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci (selten) zgodi, ogr.-Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
rẹ̑pnica 2., f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.-Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
rẹ̑tar, -rja, m. = mož, kateri rete dela, der Reitermacher, Cig.
rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.-Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).
rotíti 1., -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).
rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.-Let.
rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).
sáčiti,* -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica-Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 3) (intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
samorážən, -žna, adj. s. kamen ima razo, po kateri se rad prekolje, Gor.
samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.
samosvójəc, -jca, m. 1) der Unabhängige, der Selbständige, Mur., C.; — 2) der Eigensinnige, Gor.; — = človek, kateri je sam svoj, kateri se za druge ljudi ne meni, Gor.
samǫ́težar, -rja, m. = človek, kateri kaj samotež vozi (n. pr. drva, oglje na saneh), Gor.
sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
sẹkȃłnica, f. der Hacktrog, das Hackbrett, Jan., Z.; = posoda, v kateri se repa ali špeh seka, Celovška ok.
skomínast, adj. 1) stumpf (v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.
skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.
solȋnjak, m. = posoda, v kateri je sol shranjena, Glas.; — das Salzfass, Mur.
spásti 1., spádem, vb. pf. 1) herunterfallen, Cig., Jan.; ino je Elijev plašč vzel, kateri je bil njemu spadel, Dalm.; (o črvivem sadju), Cig.; — entfallen, Z.; iz glave mi spade kaj, C.; — 2) verfallen: s. na kaj, C.
splakovȃłnica, f. = posoda, v kateri se kaj splakuje, das Schwenkgefäß, Cig.
spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").
spuščȃłnica, f. nekoliko nagnjena deska, na kateri se na novo narejeni sirov hleb odceja, Bolške planine-Erj. (Torb.).
sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.-Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.-Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.
sramotȋvəc, -vca, m. der Schänder, der Entehrer, Cig., Jan.; bili so pa tudi mladeniči sramotivci v deželi, kateri so vse gnusobe nevernikov delali, Jap. (Sv. p.); — der Schmäher, der Verspotter, Cig., M.
strgáča 2., f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.-Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.
strmolè, -ę́ta, m. = človek, kateri strmo gleda, Lašče-Erj. (Torb.).
sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.-Valj. (Rad).
ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
škrátəlj, -tlja, m. = škrat; ima škratlja v žepu (o človeku, kateri je nenavadno srečen), Cig.
škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.
šlekedrȃvəc, -vca, m. = človek, kateri šlekedra, Dict.; der Schnarrer, Cig.; — tudi: šlekę́dravəc, Dict.
špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.
štę́ri, pron. = kateri, Ščav., ogr.-C.
švíga, f. = človek, kateri sem ter tja šviga (der Fickfacker), Cig.; — šviga-švaga, eine unbeständige Person, Kr.
tȃcman, m. ein Thier mit großen Tatzen: der Bär, Z., Bes.; — tudi o človeku, kateri ima velike roke ali noge, Lašče-Levst. (Rok.).
tāra 2., f. teža posode, v kateri se blago pošilja, die Tara.
tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna-Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.-Jan. (Slovn.).
téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras-Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.-Erj. (Torb.).
tȋsti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.-Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.
trgovȋnstvọ, n. 1) das Handelswesen, Jan., nk.; — 2) = pravica, po kateri se kako blago more prodajati mej trgovino, Levst. (Nauk).
trínog 2., m. 1) der Peiniger, Mur.; der Henker, Meg.; = birič, Dict.; — 2) der Tyrann, Mur., Cig., Jan., nk.; — ("der mit den Füßen Tretende", Erj. [Torb. = Let. 1883, 301.]); po Cafu = tisti, kateri noge tere.
tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.-Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.-C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh-M.; die Rothbuche, Notr.-Cig.
tȗłək, -łka, m. 1) die Dille an den Schlössern, Cig.; — 2) die Fistel, Blc.-C.; — 3) etwas Zusammengerolltes, Fr.-C.; — 4) = ona cev pri preši, po kateri se mošt odteka, kajk.-Valj. (Rad).
ujẹ́davəc, -vca, m. = človek, kateri se rad ujeda, der Bittere, der Böse, C.
utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
vẹ́dən 1., -dna, adj. kundig, erfahren, bewandert, Mur., Jan., C.; sachkundig, Svet. (Rok.); veden mož, Pohl. (Km.); nisem v. česa, ich kenne etwas nicht, Levst. (Zb. sp.); v kateri reči je kdo veden, o tej naj piše, Glas.
vę́htər, -tra, m. neka priprava, v kateri sir suše, kajk.-Valj. (Rad); — prim. vehtra.
vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče-Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
vláčica, f. dem. vlača; die Schleife, Jan.; — nav. pl. vlačice, = prednja vozna prema, na kateri se les s hribov vlači, C.; — der Schleppschlitten, C., Z.
vlačíłən, -łna, adj. zum Ziehen, Schleppen dienend: vlačȋłni stroj, die Ziehmaschine, Jan. (H.); — Göpel-, Cig.; — vlačȋłna steza = ob veliki reki taka steza, po kateri ljudje, konji, voli gredo, kadar na vrvi za seboj vlečejo ladjo na vodo (proti curku), der Hufschlag, der Treppelweg, Levst. (Nauk).
vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. (LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga (acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).
vrȃčka, f. = proga med njivama, na kateri vračajo orjočo živino, das Angewende, Poh.
vsegavẹ̑dež, m. = vsevedež 2), človek, kateri hoče vse vedeti, Jurč.
vzdigȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj vzdigava, der Heber, Jan.
zajẹmȃvəc, -vca, m. človek, kateri zajema, der Schöpfer, Cig., Jan.
zaobljúbiti, -im, vb. pf. geloben; zaobljubljen praznik, t. j. praznik, kateri se praznuje vsled kake storjene obljube; — mati zaobljubi kam (na kako božjo pot) otroka, t. j. obljubo stori, da ga bo tja nesla ali z njim šla; z. se, sich durch ein Gelübde verpflichten; — prim. bav. sich verloben (v istem pomenu).
zasramováti, -ȗjem, vb. impf. beschämen, M.; — beschimpfen, verhöhnen; oko tega, kateri očeta zasramuje, imajo od potokov krokarji izkljuvati, Škrinj.-Valj. (Rad).
zlagáč, m. = človek, kateri kaj zlaga, Cig.
zmȃma, f. 1) die Betäubung, Mur., Cig., C., Met.; zmame me izprehajajo, Ohnmachten wandeln mich an, Mur.; — 2) die Bethörung, Cig., Štrek., Rog.-Valj. (Rad); — die Verblendung, die Thorheit, Dict.; spoznati to veliko zmamo in slepoto, Kast.; — 3) = človek, kateri druge mami, Štrek.; — der Phantast, Cig.; — 4) der Mischling, der Blendling, der Bastard (bei Thieren und Pflanzen), Cig.
znašȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj znaša (n. pr. praprot), Polj.
zvoncenǫ̑səc, -sca, m. = človek, kateri zvonec nosi (pren.), (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče (nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.-Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.-C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.-C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne (mech.), h. t.-Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
žȃčka, f. der Tabakbeutel, ogr.-Valj. (Rad); — usnjena vreča, v kateri imajo klamfe, kadar drva vozijo, Lašče-Levst. (Rok.); — eine kleine Geldbörse, vzhŠt.; — prim. nem. Sack.
žlȃmpa, f. 1) dünne Speise, ein Mus, M.; — ein dünnes Gepantsch: živino z žlampo rediti, Nov.; (prim. nem. die Schlampe, ein dünnflüssiger Fraß); — 2) človek, kateri žlampa, Levst. (Rok.).