*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
anati se nedov., F4, devitare, ſe anati, ſe ognivati; evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati; vitabundus, -a, -um, kateriga ſe imamo ogniti, ali ſe ga anati; vitare, ſe anati, ſe ogniti, ali ognivati
apoteka ž, F6, ichryorolla, -ae, viṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje ladanum; mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák s'opotèke; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah delajo; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu
apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
ardrijast prid., comitialis homo, hudú jeṡni, ardriaſti zh[l]ovik, kateriga Boṡhya oblaſt mèzhe
bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
bogovec m, F11, areoli, bogovzi; ariolus, bogoviz; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; divinus, -ni, divinator, bogoviz; extipex, -cis, en bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje; hariolus, -li, en zupernik ali bogoviz; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inaugurató, od bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu; laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; python, -onis, bogoviz
boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
burfelj m, F8, alea, burfli; astragalismus, ygra s'burfli; fritillus, -li, tudi ena vertelka, en trahtar, ṡkuṡi kateri ſe burfli v'ygri mèzhejo; plistobolinda, ygra s'burfli, kateri vezh verṡhe, ali ima; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; teſsella, -ae, kai ṡhtirivoglatiga kakòr ẛo burfli
calcedonius m, onyx, onychis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateriga eni imenujejo Calcedonius
cavaler m, necydalus, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla, po Laṡhku ſe imenuje Cavaler, ſe redy s'perjam od beile murve
cediti se nedov., F6, ammoniacum, enu drevú, s'kateriga gummi ſe zidy; lentiscus, -ci, enu drivú, is kateriga ſe zidy gumma, ali ſmola maſtix imenovana; manare, ṡvèrati, kapati, ſliṡeiti, ſe ziditi; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32; resinosus, -a, -um, ſmolèn, poln ſmolè, s'kateriga ſmola ſe zidy; terebinthus, terpentinovu drivú, s'kateriga ſe tajſta [smola] zidy. 1.Reg:17.v.2; prim. cedeoč
ciganski prid., laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten
crkati nedov., cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen
častiti nedov., F14, adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati, ali vklaniati; celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti; cohonestare, zháſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, délati, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; devenerari, viſſoku zhaſtiti; honorare, honorificare, zhaſtiti, poſhtovati; magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikega darṡhati, poviſhati; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; revereri, ſpoṡhtuvati, zhaſtiti, ſe perkloniti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru isdaja, inu zhaſty; seraphis, -phis, en malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; venerari, zhaſtiti, ſpoṡhtovati; prim. nečastiti
čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
človek m, F
66,
adagia sunt: Poshtenîa ſe
zhlovik vuzhy od tovarshtva;
candidus homo, en
zhlovik riſnizhen;
decrepitus, -a, -um, en ſtar
zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar;
ecce homo, pole en
zhlovik;
empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen
v'zhlovéki;
gigas, en Ris, en velik viſſok
zhlovik, junazhki;
homo, zhlovik;
hybrida, en
zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele;
indigena, en deṡhelṡki
zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen;
iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri
zhlovéka leiniga déla;
laborifer, ut laborifer homo, en
zhlovik s'velikim déllam obdán;
nauci homo, ṡanikerni
zhlovik;
paganus, -ni, en vaṡki
zhlovek, is vaſſy;
pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou;
plumbeus homo, en teṡhák
zhlovik, en tempil;
popa, -ae, debeliga trebuha, en madál
zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne
- èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki
črevo s, F19, chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; exta, -orum, drúb, zhréva; hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini, zhréva, danka, klobaſſe; ile, ilis, zrivú; ileos, vel ileus, ilei, tú dolgu zhrivú; ilia, ilium, zréva, ledovje, podpás; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; ilia trahere post se, zhreva sa ſabo vlézhi; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere; intestina, zhréva, oſſerzhje; intestinum, -ni, zhrivú, drúb, zrivú; involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú[!], kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe; omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu zhrivu; procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe; tortura, martra, martranîe, peiṡanîe: tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; prim. čevo
črv m, F26, blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki; bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; bruti, ẛelni zhervje; centipeda, preſizhiza, ali en zherv s'ſtú nogami; convolvolus, -li, en zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; coſses, vel coſsus, leiſni zhervi; herpes, -tis, zhervi na parſti; involvulus, -li, en zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren; millepeda, -ae, en zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan, zherv na parſti; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh; scabro, -onis, ta zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; tarenus, zherv v'meſſei; teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo; thryps, -pis, en v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od zhervou ſturjena; vermis, -is, en zherv; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; xylophagus, -gi, en zherv v'leiſsi
črvič m, F9, ascarides, ty maihini zhervizhi v'trébuhu; clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; pistrinaria, pezhniza: tudi en zhervizh v'moki; teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi; vermiculus, -li, en zhervizh; volucra, -ae, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida; volvox, -cis, en trave zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje
dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari
delati nedov., F256, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati; agere, délati, rovnati; arbitrum eſse, ſpravo délati; calvare, pléſhaſtu délati, golufati; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr dela, ali hrani; colere, délati, zhaſtiti; diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; facere, ſturiti, délati; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; ingentes ferre gradus, velike korake délati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega délati; malefacere, hudu délati, ali ſturiti; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke délati; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj délati; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga ſe poſſoda ṡa pytje déla; myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah délajo; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; plicare, gubè délati; poenitentiam agere, pokuro délati; ponere leges, poſtave délati; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze déla; sedentarius, -a, -um, vſe tú kar ſe ſidèzh déla; sulphuraria, -ae, hiſha kir ſe ṡhveplu déla; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; vas subactarium, poſſoda v'kateri ſe puter déla; vim inferre, poſyliti, ſylo délati
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
dreti3 nedov., F2, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere
drevesce s, F9, arbuscula, drivesze; cyprus, -pri, g:fae: tudi enu diſhezhe drivèṡze v'Cypri deṡheli; juniperus, brinîovu driveṡze; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni; papyraceus, -a, -um, tú kar je is takega drivesza ſturjenu, popyrnaſt; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
držati nedov., F117, abdicare, nikár vezh ṡa ſvoiga otroka derṡhati, odpahniti; amphora Romana, darṡhy dvei védri; a senatu stat, on s'ſveitniki darṡhy; aspernari, ṡanizhovati, ṡa nyzh derṡhati; cauponarius, kateri oſhtario derṡhy, ali oſhterski hlapiz; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu derṡhati; concelebrare, praṡnovati, praṡnik derṡhati; convitator, kateri goſty derṡhy; edera, vel hedera, berſhlen, eni darṡhe ṡa ſrabotje; gymnasium, vſe ṡhlaht ſhule, inu meiſta, na katerih ſe vuk darshy; habere, iméte, ali derṡhati; inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali darshati; interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram darṡhati; magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikiga darṡhati, poviſhati; modialis, -le, kar en mernik darṡhy; nauci facere, ṡa nyzh derṡhati; praecepta observare, ṡapuvidi derṡhati; servare promiſsa, oblubo derṡhati, ohraniti; tenere, derṡhati; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen; violare fidem, vère ne derṡhati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: držati nedov., fingere se, derſhati, se potuhniti
en štev., communis natus, rojen od enega ozheta, inu od ene matere; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; palmaris, -re, s'en pedain dolg, ali s'eno dlán ſhirók; super, -ris, vglih mère, ṡkorai ene glihe, ene mère; prim. eden, ob enem
erbič m, F9, cohaeres, -dis, v'kupai erbizh; consors, ṡraven deléṡhnik, ali erbizh; Dedizh pro haerade positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh; haeredipeta, kateri ſe perbliṡhuje de bi erbizh ratal; haeres, -dis, erbizh, deidizh; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateri erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy nema; suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh
ferahtan del., F3, contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen; despectus, -a, -um, ferrahtan, na kateriga ſe oben ne oṡre; evilescere, ferrahtan, inu ṡanizhovan biti; prim. frahtan
gel prid., F14, capiteamenta, ti laſſi, na katerih ſtojè ti geli tiffilzi v'gartroshi; cerinus, gele farbe; crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi, gele farbe; flammeolum, en takeſhen maihen giel ſhlár; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; flavere, vel flavescere, gielbati, giel ali ṡholt biti, giel perhajati; flaveus, giel ali gèlbaſt biti; flavus, -a, -um, ṡholt, giel; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; hiacynthus, -ti, tudi gele ṡhide; luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu gèlu; sil, -silis, ena ſorta giele ylovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude
glavobolen prid., vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
gledanje s, F24, amaurosis, ſlabúſt tega gledanîa; amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa gledanîe; aspectabilis, vrédin gledanîa; cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro ali comedio nareja; comicus lusus, ena ygra ṡa gledanîe; conspiciendus, -a, -um, vrédin gledanîa; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt; exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun gledanîe ene rizhy; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa; prospectus, -us, gledanîe; prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán k'gledanîu, inu h'zhudovanîu; spectabile opus, enu lipú, gledanîa vrédnu déllu; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu; spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin gledanîa, ṡa gledanîe; spectatio, gledanîe; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; visendus, -a, -um, vrédin gledanîa
globok prid., F10, alveolus, ena globoka ṡkléda; baratrum, enu veliku globoku meiſtu, ali jama, en globoki prepod, is kateriga ſe ne more vunkai priti; bipedanus, -a, -um, dvá zhevla globoku; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; praealtus, -a, -um, ſylnu viſſok, cilú viſſok: tudi ſylnu globok; profundus, -a, -um, globok; quies alta, enu globoku ſpanîe; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku; vorago, -inis, jama, ali karniza ſylnu globoka, ena vertazha
gristi nedov., F7, ango, -angere, v'jedati, griſti, ṡkarbéti, ſtiskati; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griṡe, ali boly; formicatio, ena boléṡan ali hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali; mandere, dvezhiti, griſti; remandere, ṡupèt dvezhiti, ali griſti, predvékovati; rodere, griſti, glodati; torturare, klati, griſti. Eccl:31.v.23; prim. grizeč
grozovit prid., F23, atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud; barbara gens, ludjè groby, groṡoviti, neuſmileni; crudeles terrae, groṡovite deṡhele; dirus, -a, -um, groṡovit; efferus, -a, -um, ṡlobán, taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; ferocire, divjati, groṡovit perhajati; ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják; ferox forma, tudi groṡovite ſhtalti; ferus, divji, groṡovit; horrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, ali ſtraſhán; horribilis, -le, groṡovit; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; immania saxa, velike, inu groṡovite ṡhkale; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; ſtraſhán, groṡovit; perhorrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, inu ſtraſhán; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy dopernaſhajo; praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú groṡovit; subhorridus, -a, -um, enu malu groṡovit, ali ſtraſhán; tremendus, -a, -um, ſtraſhán, groṡovit; trucidatio, morjenîe, groṡovitu vbyanîe; truculentus, groṡovit, ſtraſhán; trux, -cis, groṡovit; tyrannicus, -a, -um, groṡovit, neuſmilen
guma ž, F5, gummi, guma, ſmola na drevji; hadrobulum, -li, ena ſorta Gumme, ali ſmolè; lentiscus, -ci, enu drivú, is kateriga ſe zidy gumma, ali ſmola maſtix imenovana; sarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; storax, ena ſorta lipú diſezhe gume
gvant m, F119, abólla, -ae, eniga ſoldata gvánt, en ṡhoudni gvánt; aegis, -dis, en ṡheléṡni gvant; attrita vestis, ponoſhen gvánt; colobium, en koller, ali jerihaſt gvant; ephot, en gvant is mei teh maſhnih; fluens vestis, en dolg gvant do tál; habitus, -us, navada: viṡha ſhtalt: odeitou: gvant; immutare vestitum, gvant preminiti, en drugi oblézhi; instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; interpolus, -a, -um, interpola vestimenta, ſtari predélani gvanti; lacerna, -ae, zunîe, petlerṡki gvant; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; laena vestis, ſukneni gvánt, oblazhilu; sarcinator, -oris, kateri gvante flika; vestiarius, -rÿ, kateri gvante predaja, ali déla; vestimenta interpolata, ſtari preobarnîeni gvanti; vestimentum, -ti, gvant; vestis goſspina, gvant is parhata; vestis pulla, lugubris, trorarṡki gvant; vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
hitro prisl., F
61,
accurrere, pertezhi,
hitru priti, dotezhi,
hitru h'pomuzhi perſtopiti;
actutùm, hitru, jedarnu, ṡdaici, naglu;
approperare, hitéti,
hitru ſturiti,
hitru priti,
hitru hoditi;
citò, hitru;
festinanter, hitru;
industrè, hitru, s'fliſſom, nalizh;
insector, tá kateri sa enim hity,
hitru grè, ali sa nym tezhe;
iracundus, -a, -um, kateri je
hitru ſardit, kreigarṡki;
irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga
hitru reṡdraṡhi;
maturatè, hitru, per zaiti;
ocyſsimè, cilú
hitru;
ocyter, hitru;
perniciter, hitru;
properè, hitru;
protinus, ṡdaici,
hitru, naglu;
sagaciter, hitru, modru, inu raṡumnu;
statim, ṡdaici, precei,
hitru- hitrejše , F2, citius, hitréſhe; velotius, hitréſhe
hrvaški prid., laena, -ae, nékadanî na voiṡki plaṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganski plaṡzh, en Harvaṡhki manten
igranje s, F17, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas; follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa ygranîe; fritillus, -li, pretſhpil, ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali k'ygranîu ſliſhi; lusus, -us, ygra, ygranîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo ygranîe; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe
imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo
iz2 predl., agreste, is pula; conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; rure redire, is pula naṡai priti; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèsan, namaṡan; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti; prim. z
izskakati nedov., papilla, -ae, ror is kateriga voda iṡkaka
jesti nedov., F42, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; aedere, jeiſti; edo, -re, jéſti, vṡhiti; estur âb edor, ſe jei; fagoldori, kateri jidò preklete rizhy; fruges, ſléherni ſad te ṡemle, kateri ſe jei inu vṡhiva; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; nomae, -arum, eni prehudi toruvi, ali bolezhine, katere okuli ſebe jidó, ali reṡjédajo; prandere, obédvati, koſſilu jeiſti; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei; superedere, verhu jéſti, ali potler jéſti
jezik1 m, F18, alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto[!] tega ardezhiga volouskiga jesika; ancyglogosum, tá ṡylnata vèṡ pod jesikom; asplenum, ẛhkalapendria, ṡeliszhe, jelenski jesik; borago, ṡeliszhe vollovski jeṡik; bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; cetarah, jelenou jesik; cirsium, hoſtni vollovṡki jesik; cynogloſsus, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; echium, divji vollouṡki jeṡik; elingvare, jeṡik odréṡati; elingvatio, jeṡika odréṡanîe elingvis, mutaſt, preṡ jeṡika; lingva, -ae, jeṡik; lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jesíkom, od kateriga vſtekli ratajo; sanna, -ae, na eniga ṡianîe k'ṡhpotu, ṡaṡhmaganîe, jeṡika kaṡanîe; scropha, seu ranula, ṡhabiza pod jeṡikom; vibrans lingva, en bleiṡzheozhi jeṡik
jujubas m, zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
kačji prid., F13, anguis senecta, kazhji leu, liu; characias, kazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú; dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali kazhji korèn; exuviae angvis, kazhji lev; genimina viperarum, kazhji ṡarod; lemonium, sive limonium, kazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom; ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe; oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah; peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; tithy maleus, kazhje mleiku; tjeriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá; tripalium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje; tythy maleus, kazhje mléku
kateri zaim., F1457, clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ignoscens, kateri odpuſty; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; mola uterina, enu neṡhtaltnu meſſu, kateru v'maternizi raſte; pecator, -oris, myrnik, kateri myr déla; persuastrix, -cis, katera pregovarja; praecedens, kateri naprei grè; quinam homo? kateri je vſai taiſti zhlovik; quocum, s'katerim; quod, kateru, ṡatú, de; retinaculum, -li, ſléhernu orodje, s'katerim ſe kai vṡdiguje; salarius, -rÿ, kateri ſul, ali ſlane rizhy predaja; ſeſsor, -oris, kateri sedy; somniosus, -a, -um, katerimu ſe vſeṡkuṡi ſanîa; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
katerikoli zaim., F7, quicunque, katerikuli; quisquis, gdúkuli, gdú tudi, katerikuli; quodcunque, katerukuli, karkuli; quotusquisque invenitur, kulikurkuli ſe yh ṡnaide, ali, katerikuli ſe ṡnaide; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; utercunque, uterlibet, bodi tá kir hozhe, katerikuli is vaju, ali s'mej vaju; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi
kavkljanje s, F4, ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; ludicra ars, kunṡht tega kauklanîa; ludicrum, kauklanîe; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa
klin m, F6, axiculus, ena deszhiza, ali kliniz, klin, ali zaul; climacter, -ris, klin v'loutrah; cuneus, klin, ṡaguṡda; impages, impagis, en notar ṡabyt ṡhebel, zhaul, ali klin; paxillus, -li, en klin, lunik, kolzhizh, kliniz. Isa:22; scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe
koli člen., F9, immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; qualitercunque, v'kakerſhno kuli bodi viṡho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quantumvis, kolikar kuli hozheṡh; quidquid, kar kuli; quocunque, kamer kuli bodi; undelibet, od kateriga kuli kraja bodi; prim. koderkoli, kolikorkoli ipd.
kuščar m, F2, lacerta, -ae, ṡeleniz, kuſher; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
ladanum –, lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum
lagko prisl., F
7,
conflatibilis, kar ſe
lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti;
ductilis, ena reizh, katera ſe
lagku vleizhe, kakòr drát;
perfacile, cilú
lagkú;
separabilis, -le, kar
lagku odlozhi;
subjectibilis, -le, kar ſe
lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18;
superabilis, -le, premogliu, kateriga je
lagku premozhi;
vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more
lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
lajati nedov., F11, allatrare, lajati; bavbare, lajati, bavkati kakòr liſſiza; conlatrare, v'kúp lajati, oblajati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ẛanizhovati, gerdu lajati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; gannire, bavkati, ali lajati kakòr liſſiza; latrare, lajati kakòr pſy; latrator, -oris, kateri laja kakòr pſy; latratus, -a, -um, kateriga pſy lajajo; oblatrare, ṡupar lajati, oblajati; vitilitigare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
laskatati se nedov., F19, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; confulgere, ſe laṡkatati; coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere, ſe laskatati; intermicare, ſe poleg laṡkatati; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti; praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati, ſe ſylnu laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; supermicare, ſe ſylnu laṡkatati; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
lesen2 prid., F16, bua, -ae, puhſhiza liſſena, kir otroci mladi pyejo, ali tuiſtu pytje; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; ligneus, -a, -um, liſſèn; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; obba, en leſſèn pehar; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati; pyxys, -dis, ena puhſhiza, leſſena, ali Cerquena ṡhkrinîza; radius. strechholz. hostrié. shtrihovnik liſsèn; radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; subscudes ligneae, liſſene laiṡhte; subscus, -dis, laiṡhta, ali liſſeni pánt, s'katerimi ſo daṡkè v'prek perbite
mačarol m, F3, phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; salamandara, -ae, en mazharól, kateri v'ognî ṡhivy; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo
madež m, F10, borit, enu ṡheliszhe, s'katerim ſe madeṡhi ſpiraio; cicatrix, ſhrimf, ſhrumf, rana, ẛnaminîe, madeṡh ene rane; emaculare, madeṡhe pregnati; inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane; labecula, -ae, en maihin madeṡh, en madeṡhiz; labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe; macula, -ae, madeṡh, pége; naevus, -vi, en madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor, falinga; pollutio, madeṡh, oṡkrunenîe, omadeṡhovanîe, omadeṡhenîe. Judith.4; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeshi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
malik m, F15, ariopagus, pogled tega malika Mars, en nékadanî plaz v'tem méſti Athene; coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu velikoſti eniga velikiga malika; idolatra, malikaviz, kateri malikom ſluṡhi; idolothysia, -ae, teh malikou zheṡzhenîe; idolum, -li, en malyk; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega malika Marṡ; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; praesul, -lis, tudi tega malika Martis naprei pleſſaviz; Priapus, malyk tega lotrovanîa. 3.Reg:19; Seraphis, -phis, malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; simulacrum, -cri, malyk, podoba, prigliha, hinavṡki pild; statua, -ae, peld, malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana; Theraphim, malik. Osee. 3.v.4
mamiti nedov., F4, fallere, s'dobro beſſédo ogolufati, mamiti, obnoriti; insomniosus, -a, -um, kateriga ſanîe mamio; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti; turbator, kateri moti, ali druge mami, ṡmotnyk
manten m, F3, chlamidatus, v'tak mantèn oblézhen; chlamys, plaṡzh, mantèn; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten
mastik m, F2, cynus, -ni, idem ac cantiscus, enu drivú, od kateriga maſtik pride: kateriga ſe maſtik kakòr ſmola darṡhy. Dan:13
mastiks m, F3, lentisciferus, -a, -um, kar maſtix pernaſha; lentiscus, -ci, enu drivú, is kateriga ſe zidy gumma, ali ſmola, maſtix imenovana; mastiche, -ches, maſtix, ſmola
mati ž, F22, abavia, Babize mati, prebabiza [str. 236a ]; abávia, -ae, Babize mati, prebabiza [str. 10b ]; a matre pulli, mladizhi, katere mati vodi, ali redy; bimater, dvakrat mati; communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere; frater germanus, brat po ozhetu inu materi; frater uterinus, brat po materi; genitrix, Rodniza, porodniza, mati; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; mater, mati [str. 133a ]; mater, Mati [str. 236a ]; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; matricida, -ae, kateri mater vbye; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres troṡhta; parens, ozha, ali Mati; paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali matere, ali ſoſſéda; paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere; patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres matere; socrus magna, taṡzhe mati; uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč
metati1 nedov., F21, admoenire, ẛydy doli metati, ali poderati; circunjicere, okuli v'króg metati; comitialis homo, hudú jeṡni ardriaſti zhovik, kateriga Boṡhya obláſt mèzhe; discobolus, tá kateri tako kuglo mèzhe; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, ṡaſhmagati, oponoſſiti; ingerere, ſe pazhiti: tudi notar noſſiti, metati; retaxare, ṡupèt ṡhtraffati, hude tadle na eniga metati; sternax, kateri s'ſebe mèzhe
mleček m, F3, peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; sonchus, -chi, mleizhik, ṡeliṡzhe; tripalium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mleček prim. medček
močno prisl., F
91,
adamare, perlubiti,
mozhnu lubiti;
admodum, ſylnu,
mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat;
degrandinat, tozha
mozhnu grè;
efficaciter, kraftnu,
mozhnu;
fortiter, mozhnú, junazhku, jaku;
perfortiter, cilú
mozhnú, ſylnu jaku, cilú junazhku;
perolere, ſylnu
mozhnú diſhati;
stringere, v'kúp ſtiſniti,
mozhnu ṡavèṡati;
valenter, ſylnu
mozhnu- moèenejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhrnéſhi [mozhenéſhi], inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
mogoče prisl., F3, inexorabilis, -le, neſproſhliu, kateriga nei mogozhe ſproſſiti, nevtolaṡhliu; poſsibilis, -le, mogozhe; si fieri potest, aku je mogozhe
moliti nedov., F8, ab re orare, ſabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati; hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; intentus orationi, li ṡkuṡi moli; Mars, en pild, kateriga ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; obsecrare, moliti, ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; orare, moliti, proſſiti; oratum, -ti, tú sa kar ſe moli; preces destituere, nehati moliti; prim. moljen
mora ž, F3, ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora
muha ž, F11, asilus, ena koinska muha, en brezil, obád, ena huda muha; cantharis, cantarida, ena ſhpaniṡh muha, en ſlat kèber; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; cynifex, ena paſja muha; cynomia, -ae, konska muha; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; musca, -ae, muha; musca equina, koinṡka muha, brèzil; oestrum, tri, en obád, ali brèzel, ena huda ṡhivinṡka muha
murva ž, F3, morum, -ri, murve ſad; morus, -ri, ena murva, drivú, murvovu drivú; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv ... ſe redy s'perjam od beile murve
napovedati se dov., intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma
nesprošljiv prid., inexorabilis, -le, neſproſhliu, kateriga nei mogozhe ſproſſiti, nevtolaṡhliu
neutolažljiv prid., F3, implacabilis, -e, nevtolaṡhliu; inexorabilis, -le, neſproſhliu, kateriga nei mogozhe ſproſſiti, nevtolaṡhliu; inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane
nevedeč prid., adelus, -li, neẛnan, ẛa kateriga ſe nei veidilu, neveidezhi
nevesta ž, F12, epithalamium, ozhetna péſſim ſturjena zhes poſtilo te Navéſte; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; nova nupta, nevéſta; nupta, -ae, Nevéſta; nurus. Sohnsfrau. syna shena, nevésta, synovla shena. uxor filÿ; nurus, -rus, ſyna ṡhena, ſynovla ṡhena, nevéſta; nympha, ena nevéſta, dékliza, goſpodizhna; paranymphus, Naveiſte tovariṡh; pronuba, -ae, druṡhiza, neveiſte tovarſhiza; sponsa, -ae, nevéſta; zelotes, -tis, kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta shenina. Exod:34.v.14
nihče zaim., F4, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; nemo, oben, obeden, nyhzhe; nulli, nikómer
nikoli prisl., F6, clinicus, -a, -um, kateri nikuli s'poſtile ne vſtane; inascensus, -a, -um, kamer ſe nei ſhe nikuli perſhlu, ali ṡleiṡlu; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; innuptus, -a, -um, innubus, neoṡhenîen, kateri ſhe nikuli nei ṡhene imil; nunquam, nigdár, obenkrat, nikúli; nusquam, nikuli
nimam nedov., F21, adespotus, -ti, en ſhterzar, kateri nema obeniga goſpuda, moiſtra, ſlushè; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; desperans, kateri néma obeniga vupanîa; disparanimorum, ne enák, kateri néma te pameti kakòr tá drugi; diſsonus, -a, -um, kar néma prave viṡhe, ſhtime, ali glaſſú, neṡglihliu; exorbatus, -a, -um, kateri néma vezh ſtariſhih; exors, -tis, pres, kateri nyzh néma; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; fucus, -ci, zhermèl, kir nema ṡhela; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhi néma; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'delli, nedélovin
nisem nedov., F89, absdetus, -a, -um, kar nei vezh v'nevadi; absens, vel abscens, kateri nej tukaj; absum, me nei tukai; edurus, -a, -um, de nei cilú terd; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non, ne, nikar, nei; non extat alius, nei obeniga druṡiga; non sum securus de vita, ſi néſim lebna ṡhiher; non sunt nugae, tú neſo otrozhje ygre; obsoletus, -a, -um, nei vezh v'navadi, vun s'navade
nositi nedov., F143, bajulare, na rami noſſiti; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; ensifer, tá kir mezh noſſi; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; gerulus, -a, -um, kateri noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka noſſi; gestamen, vſe tú kar ſe noſſi; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla noſſi; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji noſſio; peromatus, -a, -um, kateri opanke noſſi; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sementare, ſéme noſſiti, ali dati; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. noseč, nošen
novožgan prid., stigmatias, na kateriga je novoshgana[!] ſramotnu ṡnaminîe
oba zaim., F12, alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; ambidenter, livizhar, kateri s'obéma rokama glyh déla; ambo, obadvá, obá v'kupai; amphimallum, en gvant zunaſt, reſtergan, na obéh ſtranéh zotaſt; amphisbaena, ena kazha, katera ima na obéh kraih glavo; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; ex utraque parte, od obéh ſtrani, na obedvei ſtrani; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; rhomphaea, -ae, en velik na obéh ſtranih oſter mézh; securis anceps, na obéh ſtranéh reiṡezha ſikèra; talea, -ae, en kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; utrinsecus, na obedvá plata, na obei ſtrani
oben zaim., F29, atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; avius locus, kir nei obeniga poota; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe imèti; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non extat alius, nei obeniga druṡiga; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; ullus, -a, -um, oben; prim. obeden
oblast2 ž, F6, comitialis homo, hudú jeẛni, ardriaſti zhovik, kateriga Boṡhya obláſt mèzhe; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; morbus comitialis, Boṡhya obláſt; morbus sacer, comitialis, herculeus, caducus, lunaticus, Boshya oblàſt, padezha boléṡan; phrenesis, -sis, vel phrenetis, -tis, tagota, Boṡhya obláſt; sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva, padezha, tagota, Boṡhya obláſt
obračati se nedov., F2, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda
odpustiti1 dov., F10, condonare, ſhenkati, odpuſtiti; dimittere, odpuſtiti, ſpuſtiti, odpuṡzhati; ignoscens, kateri odpuſty; ignoscere, odpuſtiti, ẛaneſti, perṡaneſti, pregledati; ignoturus, -a, -um, kateri bó odpuſtil; indulgere, odpuſtiti, pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati; inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane; parcere, ſe ſhonati, odpuſtiti, ṡaneſti, ṡhparati; piabilis, -le, kar ſe lahku more odpuſtiti; repropitiari, odpuſtiti. Lev:19.[v.22.]
ofrovati nedov. in dov., F11, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; fertum, -ti, ena ſorta jidy, katero ſo nékadai gori offrovali; hostiare, offrovati ṡhpiṡhne offre; immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; litare, offrovati, ṡaſhonati; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali; sacrificare, offrovati, vel ofrovati, offrati, maſhovati; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz
ogniti se dov., F4, declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati, v'ſtran poiti, poniṡhati; evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati, vitabundus, -a, -um, kateriga ſe imamo ogniti, ali ſe ga anati; vitare, ſe anati, ſe ogniti, ali ognivati
oko3 s, F2, conyza, -ae, sive pullicaria, paſje okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen
osad m, F6, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu ẛheliszhe, kakòr oſſád, ali cordabenedicta; cordabenedicta, ali oſſád, acorna; dipsacum, -ci, te velike szetize[!], oſſád, ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
otok2 m, F11, insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -um, is ottoka; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -re, kar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]; parius, ta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka
ozreti se dov., F4, converti, ſe oṡréti; despectus, -a, -um, ferrahtan, na kateriga ſe oben ne oṡre; levare in circuitu oculos, okuli ſe oṡréti; respicere, ſe oṡreiti, ſe oṡirati, naṡai gledati
pasji prid., F23, appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt; canaria lappa, paſja trava; canicida, kateri pſsa vbye, paſji rabeln; canarius, caninus, paſji; caniculares, paſji dnevi; caninus, paſji; cistus, paſja roṡha; conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; cynifex, ena paſja muha; cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena paſja glava; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cynosorchis, podleiſſek, ali paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort; dies caniculares, paſji dnèvi; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; latratus, -us, tu paſje lajanîe; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrÿe; ricinus, -ni, en kloṡh, paſja vuṡh; rostrum canum, paſji gobiz; sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda; solanum, -ni, nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
peharec m, F10, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih, poldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; caliculatim, po glaṡhiku, po peharzu; caliculus, en pehariz; cuculus, kucoviza, pehariz; modiolus, -li, en maihin pehariz; pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; pocillum, -li, pehariz, ena maihina poſſodiza k'pytjú; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz sa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; sextarius, -rÿ, en maſſilz, ali 12. peharzeu: en polizh
pes m, F19, anubis, pes; canis, pès, pſiza; catenarius, en peṡ na ketinah ẛa varovanîe; extrarius canis, en neṡnan pes; latrare, lajati kakòr pſy; latratus, -a, -um, na kateriga psy lajajo; rivalis, -lis, raven lubi, dvá pṡá ṡa eno kuſt; ululatus, -tus, tulenîe, klagovanîe, pſou ṡavianîe; venaticus canis, pes ṡa lou
pika ž, F6, fabae hilum, tá zherna pika na bobu; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; porphyrites, -tis, en ardèzh marbel kamen s'beilimi pikami; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
pikast prid., F7, apiatus, -a, -um, pikaſt; cenchris, -dis, tudi ena pikaſta kazha; lacunosus, -a, -um, jamizhkaſt, pikaſt; litus, -a, -um, namaṡán, ṡbriſſan, pikaſt, omadeṡhen; pardus, -di, ena ſorta riſſa, vſa pikaſta. Cant:4; stellio, -onis, [tudi] en pikaſti ṡemelṡki paik; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
piti nedov., F35, appotus, -a, -um, pyan, kir doſti je pÿl, napojen, dobru je pyl; bibere, pyti; combibere, ṡkupai s'enim pyti; diatretum, -ti, ena glava is katere ſe pye; interbibere, cilú vunkai popyti, ali v'meiṡ pyti; merobibus, -a, -um, kateri zhiſtu vinu pres vodé pye; papilla, -ae, tudi en rorik per vodeni poſſodi, ṡkuṡi kateriga ſe pye; potare, pyti, napoiti, pyanzhovati; rarus in potu, kateri malukadai pye; superbibere, verhu pyti, ṡa enim pyti
plašč m, F15, bracca, -ae, farèṡha, plaszh; chlamys, plaṡzh, mantèn; cyclas, -dis, en dolg ṡhenski pláṡzh; expalliare, plaṡzh, ali gvánt od ſebe vrézhi, djati; gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali oblazhilu, ali pláṡzh; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; maentelum, -li, en pláṡzh; palla, -ae, ena ṡhenṡka ſuknîa, plaṡzh, ali ſhavba; palliatus, -a, -um, s'enim dolṡim plaṡzham ogernîen; palligatus, -a, -um, palliolatus, -a, -um, s'plaṡzhom ogarnîen; pallium, -lÿ, plaṡzh; penula, -ae, en pláṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; penulatus, -a, -um, s'plaṡzham ogarnîen, ali oblézhen; sagum, -gi, s'klabuzhine plaṡzh
pobit del., F4, caesus, -a, -um, pobyt, vbyt, vmorjen; subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe nameſtiti; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
poginiti dov., F13, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; buphonum, enu ẛeliṡzhe od kateriga volli poginejo; crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; deperire, cilú poginiti; deperiturus, -a, -um, kar ima poginiti; disperire, k'nizhemer perpraviti, poginiti; interire, poginiti, vmréti, zerkniti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati, s'ſvojo volo poginiti; peoplos, lotri, kateri poginejo od velikiga kurbanîa; perire, poginiti, konez vṡèti [str. 158b ]; perire, pogubiti, poginiti [str. 159b ]; tabifica vis, múzh ṡa ſagniti, inu poginiti; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
potogram m, neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima
potreba1 ž, F22, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; egestas, -tis, pomankanîe, vbuſhtvu, potréba, ſromaẛhtvu; indigere, potrébuvati, potrébo imeti; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo imeti; neceſsitas, potrébnoſt, potréba, syla, nuja; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; penus, -ni, vel penus, -us, vel penus, -oris, preṡkerblenîe ṡa hiſhno potrébo; procuratrix, -cis, katera preṡkarby kar je potréba; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati
potreben prid., F20, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; egens, egenus, -a, -um, potrében; expiabile bellum, ena potrébna voiṡka; indigens, potrében; indiguus, -a, -um, vbóg, potrében ṡromák; inops, -pis, vbóg, potrében, kateri nyzh néma, ſromák, vbuṡhiz; mendosus, -a, -um, polhen falenîa, potreben poprave; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe volo, potrébnu; neceſsarius, -a, -um, potrében; neceſse, neceſsum, neceſsarium, potrébnu; operae pretium, muje vrednu, pridnu, nuznu, potrébnu; perneceſsarius, -a, -um, cilú potrébin; peropus est, je cilú potrébnu; plorabunda bella, voiṡke ṡa katere je potrébnu jokati; requisita naturae, te potrébne rizhy. Deut:23; requisitum, -ti, tú kar je k'eni reizhi potrébnu; succisivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempus succisivum, od potrébniga opravila vtergani zhas, ravenzhas
pranganje s, triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
premogljiv prid., superabilis, -le, premogliu, kateriga je lagku premozhi
premožen del., F6, â Scipione victus sum, jeſt ſim ṡkusi Scipiona premoẛhen; convictus, -a, -um, previṡhan, premoṡhen; devictus, -a, -um, premoṡhen; evictus, -a, -um, premoṡhen, premagan; superatus, -a, -um, premoṡhen, premoren, obladan; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
prepad m, F6, abyſsus, -si, prepad, bresdan, greſnu, globozhina, pres dná, presdnu; amello, en pregloboki prepad; baratrum, enu veliku globoku meistu, ali jama, en globoki prepod, is kateriga ſe ne more vunkai priti; chaos, tudi prepod; chasma, ẛemle reſpoka, inu prepod; labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oskrunenîe
prijeti se dov., F5, haerere, viſſeti, obviſſéti, obtizhati, ſe prieti, ali derṡhati; inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali darṡhati; morbus contagiosus, boléṡan, katera ſe rada eniga druṡiga prime, ali popade; murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, kateri ſe tudi ṡhkarlát imenuje, od kateriga kryi ṡhkarlatova farba ſe prime; philanthropos, ena ſorta repizhja, ali ripja, kateri ſe gvanta prime, ṡeliṡzhe s'velikim ſhirokim perjam
privezati dov., F14, adalligare, perveẛati; adjungere, perkleniti, perdrushiti, pervèsati, v'kupai vkleniti; adnectere, pervesati, v'kúp ẛvèẛati; adnecto, -re, adnectere, perpeti, pervèẛati, v'kup ẛvèẛati; alligo, -are, pervèẛati, ẛavesati, obvèẛati; amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveẛhe; circunvincire, okuli pervèṡati, obvèṡati; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; perligare, v'kupai ṡveṡati, pervèṡati, prevèṡati; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe; superalligere, gori pervèṡati; superillegere, gori pervèṡati, verhu pervèṡati
prti ž mn., F2, neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; podagra, -ae, putigrom, prity, inu ſylna bolezhina v'nogah
prvina ž, primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali
razdražiti dov., F9, exacerbare, reṡdraṡhiti, reſſerditi, reṡhaliti; exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti; exasperare, reṡdraṡhiti, reṡhaliti; faces alicui addere, eniga reṡdraṡhiti; hebetem aliquem reddere, eniga reṡdraṡhiti, ali k'norzu ſturiti; infensare, ſe mozhnu ſerditi, ſe reṡlobiti, reṡjeṡiti, reṡdraṡhiti; irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga hitru reṡdraṡhi; irritare, draṡhiti, nadraṡhiti, reṡdraṡhiti, draſtiti, podraṡhiti; obacerbare, eniga ſylnu reſſerditi, ali reṡdraṡhiti
razdražljiv prid., irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga hitru reṡdraṡhi
razgledati dov., F8, conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; contemplari, reṡmiſhlati, reṡgledati, ṡgledovati, reṡmiſhlovati; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; perspectare, povſód okuli ogledati, reṡgledati; perspicare, dobru inu prou reṡgledati, inu ſpoṡnati; pervidere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti
rdresen m, cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; prim. ardresen
reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
rediti se nedov., F6, coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; cutem curare, dobru lebati, ſe dobru rediti; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; nacydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo ... ſe redy s'perjam od beile murve; nutriri, ſe rediti, ſe hraniti; seminarium, -rÿ, en ṡazhetik, ſtara ſhula enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe potler preſajajo
režati nedov., doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó ṡhal dialu, de bó ſam na ſe reẛhal
ror m, F20, aquagium, vodeni ror; aquae ductus, vodeni ror; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; canalis, en graben zheṡ ror; canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; colimbus, vodeni rori; fistula, tá ror v'garli, ṡkuṡi kateriga ſe diha; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; papilla, -ae, tudi ... ror is kateriga voda iṡkaka; sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; stomachus, tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
rorek m, F3, ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy, inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; papilla, -ae, tudi en rorik per vodeni poſſodi, ṡkuṡi kateriga ſe pye; syphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi
rožen1 prid., F11, apices, ſhpize na roshnih lupinizah; conserva rosarum, roṡhen zuker; crenae, ſhpizhize na roṡhnih platelzih; crola plectilis, en maihen roṡhni kranzelz; laciniae, na roṡhnih platelzih ṡhpizhize; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; nervi rosarum, ṡhilize na roṡhnih platelzih; rosaceus, roṡhni; roseus, -a, -um, roṡhnaſt, roṡhne farbe; rosetum, -ti, roṡhnu meiſtu, kir roṡhe rade raſteo; verticillum, -li, vel verticillus, -li, en ſhirok, okrogli roṡhni popik; prim. rožnivrt
rožmarin m, F3, chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roṡhmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu diſezhe drevze
samo prisl., F10, duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; nedum, ne ſamu; non modo, ne ſamu, nikár ṡdai; non solum, ne ſamu, nikár li; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy; sollùm, ſamu; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; tantum, toliku, ſamu, li, deli; tantummodo, ſamu
sanje ž mn., F5, conjector, ſaîn iṡlagaviz; insomniosus, -a, -um, kateriga ſanîe mamio; insomnium, ſanîe; phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti; somnia, ſanîe; prim. sanja
sesati nedov., F6, colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lactare, ſeſſati, zuṡati; melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; sugere, ſeſati, ṡiṡati
slezena1 ž, F12, lien, ſliṡena, vraniza; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni bolán; lienis inflamatio, ſliṡene rupezhuſt; lienis interperies, ſliṡene boléṡan; lienis scirrus, tardúſt te ſliṡene; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; obstructio lienis, samaſhenîe ſliṡene; schirrus lienis, terdúſt ſliṡene; splen, -nis, ſliṡena, vraniza; spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni; splenium, -nÿ, ena podolgovata pauſhiza, verh ſliṡene, ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en flaiṡhter
slišati1 nedov. in dov., F6, acroma, -tis, lushtnu gorvorjenîe[!] katéru ſe radu sliſhi ẛa kratek zhas; audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati; griphus, -phi, vel gryphus, enu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku ſliſhati, ṡmotaná rezh; non audire, ne ſliſhati; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, karteru nei navadnu ſliſhati; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
smeti nedov., F9, audere, ſmeiti; audes, ſmeish; ausim, de bi ſmil; ausus, -a, -um, ausus est, je ſmil; effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne ſmei ſékati; prim. nesmeti
sprositi dov., F10, erogitare, ſproſſiti; exorabilis, kar ſe puſty ſproſſiti; exorare, ſproſſiti, iṡproſſiti, doproſſiti; exposcere, lipú proſſiti, ſproſſiti; impetrabilis, -le, kar se lahku ſproſſi; impetrare, ſproſſiti, dobiti; impetrare metendi, derlabnoſt ſproſſiti k'ṡhetvi; indeprecabilis, -le, kar ſe ne more ſproſſiti; inexorabilis, -le, neſproſhliu, kateriga nei mogozhe ſproſſiti, nevtolaṡhliu; resecrare, ṡupèt ṡa gviſhnu mozhnú proſſiti, ali kai ſproſſiti
sramoten prid., F13, attelani, ſo bily eni ſramotni ludjè, katerih lotarnia je bila v'ygrah prevelika; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; contumeliosus, -a, -um, ſhpotliviz, ferṡhmagluṡki, ſramotni, ṡaſhpotlivi; facinus, -oris, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu djanîe; infamis, -me, nepoſhten, ſramotin; inhonestus, -a, -um, nepoſhten, ſramoten; ludibria, ṡhpotne, inu ſramotne beſſéde; mors infamis, ſramotna ſmert; perridiculè loqui, cilú ſméſhne, inu ſramotne rizhy govoriti; probrosus, -a, -um, ſramotin, nebrumin; pudendus, -a, -um, ſramoten; stigmatias, na kateriga je novoṡhgana ſramotnu ṡnaminîe; turpis, -pe, gard, ſramotin, oſtudin
strahovati nedov., F2, insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, ṡaṡhkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti, nagajati; uxorius, -rÿ, ṡhenṡke vole, cilú ṡhenṡki, kateriga ṡhena ſtrahuje
svibovina ž, F2, hircinarium beccarum frutex, ſvibovina; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe
ščetica ž, F3, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; dipsacum, -ci, te velike ṡz[h]etize, oſſád, ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo
škrlat m, F11, baphia, ena farba ẛa ẛhkerlát farbati; coccum, -ci, vel coccus, -ci, carmeṡhyn, ẛernîe s'kateriga ſe farba ẛhkerlát; conchilium, tá riba v'kateri kryi ſe ſhkarlat namaka; murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, kateri ſe tudi ṡhkarlát imenuje, od kateriga kryi ṡhkarlatova farba ſe prime; porphyra, porphyrae, carmeṡhyn, ardèzh ṡhkarlát, ṡhkarlat; porphyrion, onis, ena neṡnana tiza, ardezha kakòr ṡhkarlat. est Pelicanus. Lev:11; purpura, -ae, carmeṡyn, ṡhkarlát; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuratus, -a, -um, v'ṡhkarlát oblézhen, ali ogvantan; tincta murice vestis, en gvánt na ſhkarlat farban
škrlatov prid., F11, coccineus, erdezhe farbe, ẛhkerlatove, cameṡhinast[!]; molochinus, -ni, ena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike betonike; murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, kateri ſé tudi ṡhkarlát imenuje, od kateriga kryi ṡhkarlatova farba ſe prime; muriceus, ṡhkarlatove farbe; ostrinus, -a, -um, ṡhkerlatove farbe; purpuraria, kramarza ardezhih ṡhkarlatovih ṡhyd, katera déla ṡhkarlatovu déllu. Act:16.v.14. dicitur etiam Purpurarius; purpureus, -a, -um, ṡhkerlatou, carmeṡinou; purpureus color, carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip, zhèden; vestis coccinea, ṡhkarlatou gvant; vestis purpurea, ṡhkarlatou gvant
šlar m, F6, calantica, pézha, ſhlár, en leip fazanetel; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár; flammearius, -rÿ, kateri takeſhne ſ[h]lare noſſi ali predaja; flammeolum, en takeſhen maihen giel ſhlár; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi
špegati nedov., F4, conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda, ali ſhpèga; contuor, -eri, s'fliſſom ſhpègati, lukati, pogledovati; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, ne eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati
štigljec m, F5, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; ſhtigliz, carduelis, carduellis; carduelis, vel carduellis, ſhtigliz; dipsacum, -ci, te velike ṡzetize, oſſád, ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo
testament m, F16, abintestato, pres teſtamenta; agnasci, ſe roditi po ſturjenim teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta; codicillus, enu perpiſſanîe v'buque, ali v'teſtament, lyſtek; executores testamenti, reṡglihavzi teſtamenta; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai v'teſtamentu ṡaſhaffanu; subjector testamentorum, kateri en fólsh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; testamento relinquere, v'teſtamenti, ali s'teſtamentam ṡaſhaffati; testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe, porozhenîe, teſtament, ṡaveṡa; testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati
težava ž, F37, aggravare, pertiskati, obloshiti, teshavo naloshiti, prevezh naloshiti; bilibris, dvéh funtou teṡhava; ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakor de bi ga tlazhil; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; gravari, biti obloṡhen s'teṡhavo; nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu; onere premi, s'teṡhavo tlazhen biti, teṡhavo iméti; onus suscipere, eno teṡhavo, ali opravilu gori vṡèti; parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; peccatorum onus, teṡhava teh gréhou; pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
tlačiti nedov., F13, calcare, teptati, tlazhiti, ſtopiti; deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli tlazhiti, potlazhiti, perpogniti; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; ephialtes, kateriga Mora ſéſa, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; humiliare, doli tlazhiti; interpremere, v'meis tlazhiti, ſtiṡkati, inu v'mei ſtiṡkanîam ſebe partiſniti; opprimere, vtlazhiti, potlazhiti, ṡagnêsti, doli tlazhiti; perprimere, vſeṡkuṡi tlazhiti, ali doli tiṡzhati; premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati; qualus, -li, ena zhibriza ṡa groṡdje tlazhiti; recellere, ṡa ſabo vleizhi, doli tlazhiti; repreſsor, -oris, kateri naṡai dershy, brani, ali tlazhi; reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti
turbit m, tripolium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje
turen m, F8, campanile, ṡgonyk, turn; phalae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; specula, -ae, enu meſtu, ali proſtor, kir je vahta, en turen, ali ahker; turris, -ris, en turrin, vel turn; turris furnorum, turrin per pezhi; turritus, -a, -um, polhin turnou; urbs turrita, enu méſtu polnu turnou
ujedati nedov., F3, cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrevih dere, inu vjeida; mordere, vgriṡniti, vjeiſti, vjeidati; prim. v'jedati
umreti dov., F33, decedere de vita, vmréti; denasci, vmréti; dolore est enectus, je od ṡhaloſti vmerl; expirare, vmreiti, dúh gori dati; fungi vita, vmréti; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; mori, vmréti; morticinus, -a, -um, kateri od ſam ſebe vmerje; reddere animam, vmréti; statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti
usmiliti se dov., F9, adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti, perẛdihniti, permilovati; commiserare, -ri, commiserescere, ſe vſmiliti, zheṡ eniga vſmilenîe iméti; dolendum est, je vrédnu ṡhalovanîa, Bogú ſe vſmili; eleison, vſmili ſe; Kyrie, Goſpúd: Eleison, vſmili ſe; Kyrie eleison ymas, Goſpúd ſe vſmili zheṡ naṡ; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; misereri, ſe vſmiliti, inu v'potrebi perſtopiti, pomagati, ſe vſmilovati; oh, aube, oh meni, jo meni, oh Bogú ſe vſmili
vedeti nedov., F24, adelus, -li, neẛnan, ẛa kateriga ſe nei veidilu, neveidezhi; commonefacere, puſtiti veiditi, opominiti, na ẛnanîe dati; conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; constat de hac re, ta reizh ſe vei; constat omnibus, vſi vedó, ẛnajo; edicere, puſtiti veiditi, eno ẛavkaṡnoſt vun poſlati; gnarus sum loci eius, jest dobru veim ẛa tajstu meiſtu; praescita, -orum, te rizhy, katere ſo ſe poprei ṡnale, ali veidile; scire, veiditi, ṡnati, vmeiti; prim. vedeč, vedeoč
veselnik m, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
veslati nedov., F3, remigare, voṡiti, veſlati, s'veſly voṡiti; scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo; subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti
vleči nedov., F82, attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; ductilis, ena reizh, katera ſe lagku vleizhe, kakòr drát; extractorius, -a, -um, kar ima múzh vunkai vlézhi, ali potegniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; nigrans, kar na zhernu vlézhe; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; trahere, vleizhi, potegniti
vojska ž, F92, armare, voiṡkó ẛbirati; bellum, voiska, voiskovanîe, ẛhovd; bellum inferre, ẛazheti voiskó; exercitus, voiṡka, voiṡke kardelu; expertus belli, na voiṡki iṡkuſhen; fundere hostes, voiṡkó reṡbyti; impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno voiṡkó podati; internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza pobyena; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten; militia, -ae, voiṡka, ṡhovd, ṡhold; propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè; tormentum bellicum, ṡhtúk na voiṡki; turmalis, -le, kar eni voiṡki, ali kardelu ſliſhi
vztekel del., F2, lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; rabidus, -a, -um, vſtekil
zamorski prid., F3, Aetiopia, ẛamurſka deẛhela; Affrica, ẛamorska deshela; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod iṡ ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhlatne[!] ṡhalbe v'opotékah délajo
zamotan del., F5, griphus, -phi, vel gryphus, enu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku ſliſhati, smotaná rezh; implexus, -a, -um, ṡapleten, ṡamotán; implicatus, -a, -um, ṡavyt, ṡamotán, ṡapleten; implicitus, -a, -um, ṡamotán, ṡapleten
zaničovati nedov., F10, aspernari, ẛanizhovati, ẛa nyzh derṡhati; contemnere, ferrahtati, ẛanizhovati, oduriti; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ẛanizhovati, gerdu lajati; despernere, ṡanizhovati, frahtati; despicere, ſramotiti, ẛanizhovati, ẛaſhpotovati; detestare, tayti, ẛanizhovati; nihili facere, nihili pendere, ṡanizhovati, ṡavrézhi, ṡa nyzh derṡhati; poenitendus, -a, -um, tú kar ſe ima ṡanizhovati, ṡavrézhi, od kateriga ſe ima malu derṡhati; spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati; temnere, ṡanizhovati, ferrahtati
zelje s, F14, braſsica, et brasica, ṡèle, kapús, ohrat; caulis, -lis, ẛèle, ſhtòr, rèzil, na katerim ẛèle raſte, kozén; coramble, vel corymbe, ẛèle, ohraut; crambe, -bes, ohraut ẛèle, broṡkvi; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; decaulescere, v'ſhtore, ali v'kozenîe raſti, ẛèle zèſſati; holus, vel olus, oleris, ſléhernu vertnu ṡèle; laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhe v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; olitorium forum, plaz kir ſe ṡèle predaja; olus, -eris, ṡèle, ṡeliṡzhe, ſozhivje; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡélu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; unicaulis, -le, eniga ṡhtorṡha, ali kozna ṡèle, kar en ſam kozin, ali ṡhtor ima
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelje s, delphinium, ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli; glej opombo pri geslu ajdovski
zgornji prid., F
12,
amiculum, ta
ẛgurni gvant, kateriga eden okuli ſebe vẛàme;
atlantius nodus, hyena, tá
ẛgurnîa kúſt v'herbtu;
Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá
ẛgurnia Galilea;
catillus, tudi en
ẛgurnî malinski kamen deil;
chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh
ṡgurnih zhrevah terganîe;
laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en
ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten;
laquear, -ris, s'tramu
ṡgurni pod;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali
ṡgurna pezhy luknîa;
rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli,
ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
solarium, ta
ṡgurni ſtrob, ali pod;
superliminare, -ris, tá
ṡgurni práh
[!], ali kamen nad vratmi, ṡhurz;
superus, -a, -um, ṡgurni, ṡgoréni
- najzgornjejši , coronis, coronidis, tá narṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba
- najzgornji , supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî
zločest prid., F2, nefandus, -a, -um, ṡhleht, ṡlozheſt, od kateriga bi ſe ne imélu govoriti; scurrilis, -le, ṡlozheſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zločest prid., F2, humiliatus ſlozhèſt Hyp.285; vilis, -le, ſlozheſt. Hypol. 181 [Verjetno Hypol. ni pomota; ima tudi Verant.113: Vilis, Vnachtbar, Zlocseſt, Huud.]
zmotan del., griphus, -phi, vel gryphús, enu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku ſliſhati, smotaná rezh
zrnje s, F11, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; bacca, -ae, ẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr lorber, brinîe, ẛarnîe jagode kateru v'kupai ne ſtoji; bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen; ciccum, ena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam; coccum, -ci, vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ẛernîe s'kateriga ſe farba ẛhkerlát; granatus, -a, -um, granosus, -a, -um, ṡernast, doſti ṡernîa; granifer, -ra, -rum, kar ima ṡernîe, ali neſſe ṡernîe; margaris, -dis, ena ſorta ṡernîa, od palmoviga driveſſa ſad; urica, -ae, ena ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
zvesto (z'vesto) prisl., F
7,
aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti,
s'véſtu ſe eniga derẛhati, vernu ſpremlovati;
cum fide, s'vero,
ṡvéſtú;
deosculari, kuſhovati,
ṡvéſtu kuſhati;
efflagitare, mozhnu proſſiti,
ṡvéſtu proſſiti;
fidè, et fideliter, ṡvéſtu, vernu;
pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti;
potulentus, -a, -um, kateri
ṡveſtú, ali redlih pye
- zvestejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhenéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
žal prisl., F9, aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti; condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti; distaedet mihi, meni ſe ferṡhmaga, meni je ṡhal; dolere, ſe kaſſati, ṡhal biti; doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó ṡhal dialu, de bó ſam na ſe reẛhal; malè habere aliquem, enimu ṡhou, ali teṡhku djati; poenitere, ſe ṡgrévati, kaſſati, ṡhou biti, ſe ſpokoriti; poenitet me, meni je ṡhou, me ṡgréva, ſe kaſſám
žaliti nedov., F7, afflictare, jesiti, ẛhaliti, ẛhtraffati, martrati; afflictor, tá kateri ẛhali, martra, preganîa; affligere, ẛhaliti, kaſtigati, ſtiſkati, poſſati, ẛlomaſtiti; at uerò cum ſ. longo significat ſhalit, jocari; doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; shalit significat contristare; sh, ṡhalit, tristari. ſh, ſhalit, jocari
želeoč del., F2, cupiens, ṡheleozh; desiderabilis, lubeṡniu, kateriga ṡhelè: ṡheliozhi
želeti nedov., F19, affectare, ẛlu ẛheléti; appeto, -ere, pegerovati, ẛheléti; cupere, ṡheléti, rad iméti; desiderabilis, lubeṡniu, kateriga ṡhelè: ṡheliozhi; exoptabilis, -dies, en dán kakor ſmó ga ṡheléli; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; nupturire, moṡhá ṡheléti; optare, voṡzhiti, ṡheleti
želod m, F12, acylos, ẛhelod; balanus, ſléherni ẛhelod; cerrea glans, zerou ẛhelod; cerrus, -ri, drivú ẛa ẛhelod; glandifer, -ra, -rum, kateri ṡhelod noſſi; glandula, -ae, tá drobni ṡhelod; glandulosus, polhen ṡheloda; glans, -dis, ṡhelod, kugla; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhlatne[!] ṡhalbe v'opotékah délajo; pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod
žida ž, F17, bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; serarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz; sericum, -ci, ṡhyde; sericus, -a, -um, ṡhydan, is ṡhyd
žoft m, F8, electuarium, arznia, nariena kakor en ṡhofft; julepus, seu julapium, en s'zukram narien ṡhofft is violiz; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; liquor, -ris, en ṡhofft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; od shofta [str. 265a ]; retrimentum, -ti, en vun ſtlazheni, ali oṡmen[!] ṡhoft, ali ṡhupa; rob, en s'zukram, ali s'medom notar narieni ṡhofft; syrupus, en ṡhofft, kateri vleizhe; prim. žonft
žonft m, F13, agrésta, nesréliga grosdja ẛhonft; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛ[h]onftom; cedrium, citronou ẛhonft; chylus, vel chymus, ẛhonft, ali kir ẛheleiẛu jei, zerana ſhpiṡha v'ẛhelodzi; galbaneus, ṡhonfft te neṡnane ſmolè galban imenovane; glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhé, de je naſha tá dobru diſheza[!] angelica; lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; opium, -ÿ, ṡhonfft is makoviga ſémena; opopanax, -cis, ṡelizhe[!] v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; prim. žoft
Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)
Alegambes m osebno lastno ime Alegambe: kakor je bil ſturil uni bogaboyezhi Duhouni od kateriga piſſe Alegambes im. ed. (V, 527) Fílip Alegámbe (1592–1652), jezuit, zgodovinopisec, avtor dela Bibliotheca scriptorum Societatis Jesu
Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
Amulius m osebno lastno ime Amulij: Hualio peld Bogine Minerue, kateriga Amulius im. ed. je bil ſmalal (III, 572) V antičnem bajeslovju je znan le Amúlij, lat. Amulius, rimski bajeslovni kralj, za katerega pa dostopni viri ne navajajo, da bi naslikal podobo Minerve.
anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se: greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.
andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’
angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’
Antitodus m osebno lastno ime Antitod (?): Hualio tudi mozhnu peld eniga Trobentaria, kateriga Antitodus im. ed. salu lepù je bil ſmalal (III, 573)
Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.
Atalus m osebno lastno ime Atal: Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides, sa kateriga je bil dal Krajl Attalus im. ed. 100000. Kron (III, 572) Átal, lat. Attalus, gr. Ἄτταλος, kralj v Pergamu v Mali Aziji
Balak -a m osebno lastno ime Balak: Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)
Baronius m osebno lastno ime Baronij: od Kteriga piſhe Baronius im. ed. ǀ Pishe Baronius im. ed., de v'tem lejti 388 ǀ Piſhe Boronius im. ed. de Ceſſar Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Ceſſar Theodoſius, od kateriga pishe Boronius im. ed. Cézar Barónij, it. Cesare Baronio (1538–1607), cerkveni zgodovinar
Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.
Belvacensis m osebno lastno ime iz Beauvaisa: kar pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Pishe Vincentius Belluacenſis im. ed. od ene Goſpe ǀ od kateriga Pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Samerka Vincentius Belvacenſis im. ed. Lat. ime frc. mesta Beauvais je Bellovacum; → Vincenc(ius) 2., → balvacenski.
Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).
Betsajdar -ja m prebivalsko lastno ime Betsajčan: Spumnite na vniga slepiga zhloveka, Kateriga ſo bily Betſaijderi im. mn. h' Chriſtuſu perpelali (V, 322) → Betsajda
bi člen. bi: de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ kadar pak bi ſe kateri nashal ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila ǀ Bug sapovej Preroku Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive ǀ bij ſe nesmiſlila ǀ merka debi mogal kateriga oshpegat ǀ de biſe imeli dobru uaruat ǀ de bishnio nezhiſtoſt doperneſsil ǀ Kadar bitatye po nozhi k'vam prishli ǀ Letu binam mogal sprizhat ta Bogabojezhj Ioannes
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.
Boverius m osebno lastno ime Boverij: od kateriga pishe Zaccarias Boverius im. ed. (I/1, 199) Zaharíja Bovêrij, srlat. Zacharias Boverius, avtor dela Annales Capucinorum (Lyon 1632)
busekva cit. m pastir govedi: de bi bili taku mozhni kakor Titormus Buſequa im. ed., od kateriga pisheio, de je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti (IV, 163) ← lat. būsequa < bubsequa ‛govedar, pastir govedi’; → Titormus
cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
cimper -pra m 1. tesanje: govorit od zimpra rod. ed., inu sydajna ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru daj. ed. ǀ kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru daj. ed. te Zerkve 2. zgradba iz tesanega lesa: cerkev, tempelj, hiša: kir ta Boshy Zimper tož. ed. gori dershe ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem zimpru mest. ed. sa kateriga Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ v'tem zimpri mest. ed. ima vſelej mosh s'ſvojo lubeſnio, inu dobruto prebivat kakor v'ſvoj laſtni hishi ← srvnem. zimber, bav. srvnem. zimper ‛stanovanje, stanovanjski prostor, soba’; → cimer
Cirenenski -a prid. iz Cirene: je bil polonal Simeona Cirenenskiga tož. ed. m ži., kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti (V, 155) → Ciren, → Cirene
čakati -am nedov. čakati, pričakovati: neterbei zhakat nedol., inu odnashat, ta sadna minuta vasha ſe perblishuie ǀ je vidila … petlerje na almoshno zhakati nedol. ǀ od tvoje dobrute lon zhakam 1. ed. ǀ Kaj s'en trosht od mene zhakash 2. ed., dokler Bug je tebe ſapuſtil ǀ kateri nezhakash +2. ed. de bi tebe ta hudi motu ǀ Bug je vſmilen, inu de s'respetèmy rokamy te greshne dushe zhaka 3. ed. ǀ nezhaka +3. ed. kakor drugi krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ zhakamo 1. mn. na tu isvelizhansku upajne ǀ kadar kali myzhakamo +1. mn. na en velik Prasnik ǀ od kateriga lon zhakajo 3. mn. ǀ zhakaio 3. mn. pomozh is nemshke, inu polske deshele ǀ ali zhakaj vel. 2. ed. bo tebi tuoja hudobnoſt grenka prishla ǀ zhakai vel. 2. ed. lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi ſi doperneſil ǀ dobriga lona nezhakaj +vel. 2. ed. ǀ zhakajmo vel. 1. mn. li de en dan ſe bodo oblaki pretargali ǀ nikar nezhakajte +vel. 2. mn. kadar nebote mogli vezh govorit ǀ nezhakaite +vel. 2. mn. tedai ob taiſti minuti ga potolashit ǀ je leshal, inu zhakal del. ed. m, de bi njemu odperli ǀ dolgu zhaſsa ga je zhakala del. ed. ž ǀ nej ſmo zhakali del. mn. m, inu miſlili de letu bi ſe imelu nam sgoditi ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene, koshute, ouzhize, vuoly, inu druge ſorte shivali, katere ſo zhakale del. mn. ž pred puszhavo S. Blasha → čekati
častit -a prid. častit: ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2
čaščeoč delež. časteč: okuli kateriga Svetiga Throna ſtoy veliku Krajlou, inu Patriarkou zheſzheozh ta Sveti Thron (III, 604)
čevelj -vlja m čevelj: kej jo zheul im. ed. ner ble tishi ǀ zheuli im. mn. ludem ſo potrebni ǀ kateriga zheulou rod. mn. jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ cilu zheulu rod. mn. ſi nej ſo smozhili Iſraelitery ǀ od lokoti ſvoje zheule tož. mn. je bil ſnedil ǀ Ti noſſish tvojo shlahnuſt v'zheulah mest. mn. ǀ ſó na zheulah mest. mn. luno noſili
čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti: Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o: zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).
čoln -a m 1. ladja, barka: Ta zholn im. ed. pomeni tu Nebeſhku krajleustvu ǀ Barka, ali zhoun im. ed. Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ okuli zholna rod. ed. ſe obrazhajo ǀ Vni Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna rod. ed. spustil ǀ plava k' Turshkimu zholnu daj. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn tož. ed. na morij ǀ ſim ter ke zholn tož. ed. obrazha ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn tož. ed. Nojeſsau ſe povernil ǀ ta greshni Chaam enu cellu lejtu je v' zholni mest. ed. brumnu, inu zhiſtu shivil ǀ kadar bi Chriſtuſa Jeſuſa v'zholni mest. ed. nebilu ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu mest. ed. najdejo ǀ Delphini ſa zholnam or. ed. plavaio ǀ zholnij im. mn. ſo letu blagu zhakali ǀ zholnovi im. mn. po lufti ſe peleio ǀ ſvoje zholne tož. mn. oberne pruti Licij ǀ morje, kateru je hotelu vſe zholnove tož. mn. poshrejti 2. čoln: dua zholna tož. dv. ſo bili napolnili s' ribami
devični -a prid. deviški: katero S. Duh je bil ven Divizhni tož. ed. m Kloshter perpelal ǀ v' letem ſvetem Divizhnem mest. ed. m Kloshtri ǀ katera bo v'ſvojm divizhnim mest. ed. s teleſſi noſſila Synu Boshiga ǀ v' ſvojm divizhnim mest. ed. s trupli ǀ kateriga s'tvojm divizhnim or. ed. s mlekam ſo dojla, inu peſtovala ǀ pervolem s' mojm divizhnem or. ed. s mlekam njega dojti ǀ shtiferze tulikajn taushent divizhnyh rod. mn. Kloſtrou ǀ Na letu ſvoje Divizhne tož. mn. ž perſy Maria Diviza reskrje → devičji
Diana -e ž osebno lastno ime Diana: Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine Diane rod. ed. kateriga je bil ſmalal Protogenes ǀ ſo bily ſturili Epheſianery grund Tempelna te Bogine Diane rod. ed. ǀ ſò offrovali … Diani daj. ed., ſerne ǀ Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano or. ed. Diána, lat. Diāna, rimska boginja lova
Discipulus m osebno lastno ime Discipul: Sizer ſi sagvishen, de do vekoma bosh gorel, kakor vni sholner od kateriga piſſe Diſcipulus im. ed. (II, 388) Verjetno je mišljen Bernard Guidonis (14. stol.), škof v Lodèvu, avtor katekizma, znan kot učenec (lat. discipulus) Johanna Hérolta.
domač -a prid. domač: nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše: ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli
Drekselius m osebno lastno ime Drekselij: ad kateriga pishe Drexelius im. ed. (V, 198) Jeremíja Dreksélij, nem. Jeremias Drechsel, srlat. Drexelius (1581–1638), jezuit, profesor humanistike v Augsburgu in Dillingenu, pisec
držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
duša -e ž duša: ta greshna dusha im. ed. shalostna postane ǀ naſha duſha im. ed. je podversena duhounim bolesnom ǀ suoju S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe rod. ed. prelil ǀ sa isvelizhajne vſakatere duſhe rod. ed. ǀ ſo en dober Sad, inu nuzen vashi dushi daj. ed. ǀ nej dushi daj. ed. gre kakor hozhe ǀ to vezhno ſmert duſhi daj. ed. perneſe ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho tož. ed., inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi ǀ kateri tuojo dusho tož. ed. od pakla je rejshil ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho tož. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi mest. ed. prebiva ǀ s'nasho dusho or. ed. sturi, kakor je bil sturil uni firsht s'Dino ǀ s'dusho or. ed., inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ REsveſselite ſe ò verne Dushe im. mn. ǀ te verne im. mn. dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne rataio ǀ te duſhe im. mn. katere ſo nerodovitne ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush rod. mn. je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ hozhe rane nashih dush rod. mn. oſdravit ǀ sa Isvelizhejnie naſhijh duſh rod. mn. ǀ od kateriga tulikain dobriga nashem dusham daj. mn. pride ǀ skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe tož. mn.
Egina ž zemljepisno lastno ime Ajgina: bom perglihal inimu sdravimu ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina im. ed., inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi (IV, 199) Ajgína, gr. Αἰγίνα, otok med Peloponezom in Atiko
Elizabet nepreg. ž osebno lastno ime Elizabeta: fazonetel … kateriga danaſs je meni poſsodila krajliza Elisabeth im. ed. Portugalskiga krajla Hzhi ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea Shena bo rodila eno Hzher, kateri bo imè Eliſabeth im. ed. ǀ Bertoldus en greshni mladenizh s'kusi proshno S. Elisabeth rod. ed. je bil ſuoj leben pobulshal ǀ Maria Diviza je bila shla obyskati ſvojo Teto Eliſabeth tož. ed. ǀ Maria je bila posdravila S. Eliſabeth tož. ed. ǀ Kakor de ta bi bil salublen v'to S. Krailizo Elisabet tož. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … krajlize s. Ellſabeth tož. ed. → Elizabeta
Elizabeta -e ž osebno lastno ime Elizabeta: kateriga S. Eliſabetha im. ed. s' mladiga je bila sredila ǀ Elisabetha im. ed. Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou … ona sagleda en Crucifix na ſteni, s' perſtam sazhne kaſſat ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe rod. ed. uduue ǀ je bil Firsht Svete Eliſabethæ rod. ed. ǀ piſsanu najdem od S. Elizabethe rod. ed. luſitanske krajlize ǀ Eliſabethi daj. ed. je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi daj. ed. Raitenſi ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho tož. ed. ǀ je shla obyskat S. Eliſabetho tož. ed. ǀ kakor je ſturil Henricus s' S. Eliſabetho or. ed. 1. Sv. Elizabéta Ógrska (1207–31), žena turingijskega mejnega grofa Ludovika IV., vdova 2. Sv. Elizabéta Portugálska (1271–1325) 3. Sv. Elizabéta, mati Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 4. → Rajtensi
Elzearius -a/-ija m osebno lastno ime Elzear: kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius im. ed., kateriga nikuli obedn jesniga, inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ ſe bere od S. Elzeariuſa rod. ed., de je imel vezh dolga, kakor blaga ǀ Hualio Kauduno Mater S. Elzeariuſa rod. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Groffi S. Elziaria tož. ed. Sv. Élzear (1285–1323), grof v Arianu pri Neaplju
Evzebius -a m osebno lastno ime Evzebij: S. Euſebius im. ed. pravi ǀ Tku ſamerkanu je puſtil Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Kateriga huali Euſebius im. ed. Niſsenus ǀ pishe Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Pishe Pater Joannes Euſebius im. ed. ǀ Euſebius im. ed., kateri taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ Poglejte Euſebiuſa tož. ed., kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi 1. Sv. Evzébij (pribl. 283–371), škof 2. → Emisenus 3. Neki Evzébij iz Nise 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Cezarêje (260–341). 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Nikomédije (umrl 341).
Faber m osebno lastno ime Faber: od kateriga pravi Jacobus Faber im. ed. (III, 451) Jákob Fáber Stapulénsis, frc. Jacques Lefèvre d'Étaple (pribl. 1455–1536), filozof
farao(n) -na m faraon: Faraon im. ed. je bil sashlishal, de ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel ǀ Krajl Pharaon im. ed. je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko deshelo postavil ǀ je bil utonil Krajl Farao im. ed. s' cello ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon im. ed., kateri ne perpustj de bi my s'tiga reuniga Egypta te semle ǀ s' mladiga je bil ſrejen v' Duori Krajla Faraona rod. ed. ǀ od tiga tordouratniga Pharaona rod. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu daj. ed. ǀ Bug sapovej Mojseſsu de ima pojti k'Faraonu daj. ed. ǀ ſe morio perglihat timu tardouratnimu Foraonu daj. ed. ǀ enkrat Pharaonu daj. ed. ſe je ſainalu ǀ Ti bosh Phareonu daj. ed. govuril ǀ shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona tož. ed. premagale ǀ Bug tudi v'vſijh vishah Pharaona tož. ed. shtrajfa ǀ Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie Farona tož. ed. Elaniusa ǀ mirakel je bil ta Kateriga pred Faraonam or. ed. je bil sturil ← lat. pharaō, -nis ← gr. φαραώ ← hebr. parcò ← egip. per-aa ‛faraon’, dobesedno ‛velika hiša’
Filonides -da m osebno lastno ime Filonid: je bil ſturil Filonides im. ed. od kateriga pishe Manutius ǀ Filonides im. ed. je bil taku poln ſmerdezhih ran, de vſem ludem ſe je gnuſil ǀ mozhnu ſe reſerdé zheſs Filonida tož. ed. Morda je mišljen Filoníd, gr. Φιλονίδης (5. stol. pr. kr.), atiški komediograf.
firšt -a m 1. knez: Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik: Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’
Friderikus m osebno lastno ime Friderik: ſam Ceſſar Fridericus im. ed. I. … ne raishi pak je sbolel, inu umerl ǀ Fridericus im. ed. Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit ǀ je ſtal Fridericus im. ed. ta III ǀ zhes kateriga ſe je bil polsdignil Ioannes Fridericus im. ed. Saxonski Firsht 1. Fríderik I. Barbarósa (1123–90), rimskonemški cesar 2. Fríderik III. habsburški (1415–93), rimskonemški cesar 3. Neki saški knez; → Fridrih
Galus -la m osebno lastno ime Gal: kakor Iulianus: Od kateriga ſe pishe, de on, inu tudi njegou brat Gallus im. ed. ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve ǀ Tu lejtu 225, kadar je regeral Gallus im. ed., inu Valuſianus je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli ǀ v' tej desheli Arelatenski je bila ena velika kuga … nyh Shkoff Sveta Gallus im. ed. ǀ piſhe Paulus Areſius, de v' tem lejti 225. ob zhaſſu Ceſſarja Gaila rod. ed., inu Voluſiana, kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 1. Gál, lat. Gallus (umrl 354), polbrat Julijana Apostata 2. Víbij Trebeniján Gál, lat. Vibius Trebeniānus Gallus, rimski cesar (251–253) 3. Morda je mišljen bl. Antoine Gallus (1300–92), rojen v Nici.
Georgius m osebno lastno ime Georgij: Georgius im. ed. Rottinus pak je djal de sadoſti je pogledat na Boppen zhe eden hozhe poſnati shlahtnoſt tiga Roda ǀ katero je mirkal Georgius im. ed. Stengelius ǀ od kateriga Georgius im. ed. Stengelius piſhe ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash Georgius im. ed. ǀ je dial Cardinal Georgius im. ed. 1. → Rotinus 2. → Stengelius 3. Morda je mišljen Geórgij iz Amboisa, frc. Georges d'Amboise, kardinal v Rouenu.
glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
globočina -e ž globina: v'globozhino tož. ed. tiga pakla yh poulezheio ǀ v' globozhini mest. ed. tiga Slaniga morja leshj ǀ Jona Prerok, kateriga ta Balena riba je bila posherla, inu try dny po globozhini mest. ed. tiga morja noſſila
gnada -e ž milost: gnada im. ed. S. Duha te zhudeſsa v'zloveku ſtury ǀ moja S. gnada im. ed. bo s'zhaſsam premankala ǀ preſs vſe milosti, inu gnade rod. ed. ſo s'taistim ſe maſhzvali zhes ſvoje nepriatelne ǀ on je tuoi S: gnadi daj. ed. ſe samiril ǀ podeli meni tvojo S. Gnado tož. ed. ǀ kadar hozhe v'gnado tož. ed. Boshjo priti ǀ aku bote v'gnadi mest. ed. Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ katiri ſo bily v' gnadi mest. ed. Boshy leti ſo bily shegnani ǀ bodo nepolneni s'gnado or. ed. S: Duhà ǀ she v' Maternem teleſſi je bil s' gnado or. ed. Boshjo napolnen ǀ Bug is svojo ſuſebno gnadnobi or. ed.+ njega neobarval ǀ oblak is Kateriga vſe gnade im. mn. bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad rod. mn., darij inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Pofliſsajmo ſe daleshni ratat gnadam daj. mn. ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade tož. mn., inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ s'ſvoimy S. gnadami or. mn. vaſs napolnit ← srvnem. genāde ‛milost’; → negnada
gostje gostija: Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie tož. Farona Elaniusa ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie tož. povabi ǀ vaſs je enkrat v'goſtie tož. povabil ǀ kateriga je bila v'goshtje tož. povabila Prim. pri Pleteršniku góstje s = gostȋ. Oblika gostje je izvorno tožilniška oblika od → gosti, to pa je zelo verjetno množinska od gost; → gosti1. Inu raunu ſa tiga urshoha volo Dauid v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice goſtory (II, 475)
greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.
grmeti -i nedov. grmeti: En dan sazhne garmeiti nedol., ter treshi v' leta ſteber ǀ kadar shlishim garmejti nedol., spumnem na ſodni dan ǀ je bil ſturil germejti nedol., bliskat, inu en velik desh ǀ Ieſt ſim dobru vejdil, de pò tem kir dolgu zhaſsa garmi 3. ed., k'ſadnimu de ſe deshu ulije ǀ Bug od ſerda garmi 3. ed. nad nymi ǀ shrai garmi 3. ed. po celli desheli ǀ je na Nebu garmelu del. ed. s, bliskalu, shumelu, inu erjulu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga, od kateriga po celli ſemli je garmèlu del. ed. s ǀ taku mozhnu bo germelu del. ed. s, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli
hrbet -bta m hrbet: kadar herbet tož. ed. shpeglu pokashe, shpegal tudi njemu herbet tož. ed. oberne ǀ guishnu bi taiſtimu harbet tož. ed. obernil ǀ bom tebi pokasal moje rame, inu herbit tož. ed. ǀ ſdaj ſo malike molili, inu G. Bogu herbt tož. ed. obernilj ǀ po herbtu mest. ed. ga tepeio ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu mest. ed. s' snamenam ene Sulize ǀ ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti mest. ed. ǀ en Angel s' peſtio po herpti mest. ed. tiga mertviga udari ǀ roke sa herbtam or. ed. ſvesheio, de s'potnohty kry mu shviga ǀ Vidite ta veliki shakil Kateriga sa herptom or. ed. dershim
hvaliti -im nedov. hvaliti: je shlishal hualit nedol. eno Sheno, de je ſilnu lepa ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti nedol. to dobruto Boshjo ǀ katere hualit nedol. miſlio ǀ je Boga hualila del. ed. ž, inu druge hualiti namen. vabila ǀ jest hualem 1. ed. tiga Bogabojezhiga shkoffa ǀ s: Duh huali 3. ed. to duhouno nevesto ǀ sabstoin ſe huali 3. ed. de je en karshenik ǀ Ta kateri ta andverh nehvali +3. ed. ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo 1. mn. ǀ eh vtakushni vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite 2. mn. ǀ ludje tebe vidio, hualio 3. mn., shtimaio ǀ Nej li Judje hualijo 3. mn. Joſua ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori teh Angelou zhastè, inu hualejo 3. mn. ǀ Nehualio +3. mn. Blanco, de ona je bila Franska Krajliza ǀ hualimo vel. 1. mn. tedaj, inu zhaſtimo bres vſiga konza G. Boga ǀ li zastite, inu hualite vel. 2. mn. Mario Divizo ǀ nehualite +vel. 2. mn. vashiga Boga Apolla ǀ Iob, kateriga ſam Bug je hualil del. ed. m ǀ Lacedemonski pak je hualu del. ed. m sapuvid suoje deshele ǀ je Boga hualila del. ed. ž ǀ ſim tu ſturila, de bi ony mene hualili del. mn. m, inu shtimali ǀ de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili +del. mn. m ǀ vſi ſo Christuſa zhastili, inu huadili del. mn. m hvaliti se hvaliti se: s'kakorshno vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit nedol. de je Christianus ǀ cilu ſe hualish 2. ed., de na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati ǀ ſe hualio 3. mn. s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno ǀ vni Fariſeu ſe je hualil del. ed. m ǀ ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili del. mn. m, inu shtimali
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
in2 cit. predl. z abl. v: pishe S. Grogor. Hom. 38. in Evange: ǀ kakor berem in ſpeculo exemplorum ǀ od kateriga ſim bral in Vita Patrum ← lat. in ‛v’
indijanski -a prid. ameriški, indijanski: Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus v'tem meſti Tubara, ter je mozhnu sfaril en gvishen greh, kateriga je ozhitnu tribal en velik Indianski im. ed. m Gospud (V, 51) ǀ Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske tož. mn. ž deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan (V, 161) ǀ v' niketerih indianskih mest. mn. deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma kateru hozhe v' nashim jeſiku rezhi: Gospodar, ali hishni Ozha (V, 137) → Indije
Inhinus m osebno lastno ime Inhin (?): ſe ſemkaj dobru raima, Kar pishe Gobriel Inchinus im. ed. ǀ od Kateriga tudi pishe Inchinus im. ed. (I/2, 121)
instrument m orodje: Shelite morebiti Nem. N vidit s' vashimi ozhmy piſſmu, ali Inſtrument tož. ed. v' katerim je sapiſſan ta Sveti myr, kateriga nam je sadubil Chriſtus s' mezham ſvoje britke martre (V, 273) ← lat. īnstrūmentum ‛orodje, priprava’
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Izmael -a m osebno lastno ime 1. Izmael: Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael: Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail: Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
Izmaelitar -ja m prebivalsko lastno ime Izmaelec: tiga nedolshniga Josepha Ismaeliterjom daj. mn. sa 20 ſrebernikou Bratje ſo bili predali (IV, 467) ǀ pred njeh bratam Ioſepham, kateriga ſo bily Iſmaejiterjam daj. mn. predali (II, 19) ǀ Jſmahelitariom daj. mn. ſa 20 ſrebernikou bili predali (V, 364) Izmaélci, svetopisemsko ljudstvo (SP 1 Mz 37,25)
izpričevati -ujem nedov. izpričevati, potrjevati: de bi neshlishal tulikain prizh zhes mene ſprizhvat nedol. ǀ Takrat tudi ta vejst bo sazhèla ſe toshit, inu sprizhuati nedol. ǀ Bug sprizhuje 3. ed. skuſi Iſaja Preroka, rekozh ǀ kakor ſprizhuje 3. ed. S. Joannes Evangeliſt, rekozh ǀ kakor ta ſtari prigovor sprizhuie 3. ed. ǀ kakor S. Joannes ſprizhuie 3. ed. ǀ od kateriga s: Ioannes sprizhue 3. ed. ǀ od kateriga ſi ſprizhoval del. ed. m na Hribu Thabor ǀ tvoja laſtna vejſt bo ſprizhovala del. ed. ž ǀ de bi pred Conſtantinam Ceſsariam sprizhovala del. ed. ž, de S. Athanaſius je tajſto poſilil ǀ pravi, de bi on letu nemogal verovat, kadar bi S. piſsmu reſprzhovalu +del. ed. s ǀ gdu bi drugazhi ſodil, dokler ta dua shtimana Gospuda ſta letu sprizovala del. dv. m ǀ Tudi Angelzi bodo sprizhuali del. mn. m, inu djali ǀ ſó njemu ſprizhovali del. mn. m, de ſó vidli Chriſtusa ǀ Jogry ſo sprizhovali del. mn. m de Chriſtus je od ſmerti zhaſtitu gori vſtal ǀ vſe ſtuary bodo ſprizhvali del. mn. m/ž Zapis reſprzhovalu vsebuje dve tiskarski napaki za pričakovano ne( )ſprizhovalu.
izpustiti -im dov. izpustiti, tj. 1. prenehati držati, pustiti oditi: kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup ſpustiti nedol. v' S. Paula ǀ je bulshi Njega vun ſpuſtiti nedol. ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit nedol. ǀ peſs uener leua nespuſti +3. ed. ǀ spuſtè 3. mn. eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne ǀ Kadar Nojeſs je bil goloba s'zholna ſpuſtil del. ed. m ǀ Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna spustil del. ed. m 2. ne izgovoriti: Angel je bil vun ſpuſtil del. ed. m tu Suetu ime MARIA
izreči -čem dov. izreči: nej mogal beſſede ſrezhi nedol. ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi nedol. ǀ Kateriga Bug sa volo njegove velike pregrehe je gajshlal taku mozhnu de isrezhi nedol. ſe nemore ǀ kumaj to ſapuvid ſrezhe 3. ed., kar prezei en valvu perleti ǀ kumaj te nesramne beſsede srezhe 3. ed., ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ Bugaio, Alleluja srezheio 3. mn., zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio ǀ kakor je bil srekal del. ed. m S. Franciscus Xaverius ǀ kumai je bil letu ſrekal del. ed. m, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi ǀ kumaj shteri beſſede je bil srekil del. ed. m, de nei vedil ni naprei, ni nasai ǀ je imel en taku dober ſpomin, de trydeſſeti taushent imen ſo njemu naprei brali is Bukui, on je vſe lete spured isrekal del. ed. m, kakor de bi yh is Bukui bral
izvedeti -vem dov. izvedeti: na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se: vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
izvirati -a nedov. izvirati: try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga ſverat nedol. ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat nedol. ǀ ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera 3. ed., inu vus Egijpt resfrisha ǀ is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda ſvera 3. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. svera 3. ed. ta S: Sacrament ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera 3. ed. ǀ s'nje sveraio 3. mn. vaſhi troshti ǀ oblizhe Boshje, is katiriga ſveraio 3. mn. vſy troshti nebeski ǀ is kateriga ſverajo 3. mn. shtery shlahtni ſtudenizi ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo 3. mn. s'desne strani, ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ is tiga je ſveral del. ed. m en ſtudeniz ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle ſveralu del. ed. s ǀ s'studenizu olje, inu med je sveralu del. ed. s ǀ is tiga bodo ſverali del. mn. m ſtudenizi takorshne slatkuſti, inu veſſelja
izvržen prid. 1. izobčen: Apollonius, sakaj je hotel s'shazam cerkounem obogatit, je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen im. ed. m (II, 240) 2. izgnan, pregnan: is Paradiſa isvershen im. ed. m, od vſyh sapuszhen ǀ je is gnade boshie isvershen im. ed. m dò vekoma ǀ Is taiſtiga ſtola is kateriga je bil ta greshni, inu nehualeshni Farator Judesh svershen im. ed. m ǀ Lucifer s'Nebeſs, kakor Adam s'paradiſha ſta bila svershena im. dv. m
ja2 člen. celo, ja: Nepameten gvishnu ſi ti zhlovek, de s' en krivizhin dobizhik, s' en Smerdlivi lusht, ja sa taiſti greh, sa kateriga dobru veish, nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ Ia cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo, temuzh stukrat na en dan ga reshaljo ← nem. ja ‛celo, saj’
Jaaziel m osebno lastno ime Jaaziel: kakor nekadai Levit Jaaziel im. ed. je bil ſvojm povedal, kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje ǀ zhe hozhete grund moyh dobrih zajtinh vejdit, je raunu taiſti, kateriga je imel Jaazhiel im. ed. (IV, 168) Jaaziél, levit (SP 1 Krn 11,47)
jagnjiče -a s jagenjček: s'eniga groſovitniga leva rata enu krotku jagnizhe im. ed. ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru tiga Jagenzha rod. ed. ǀ je perglihan enimu krotkimu Jagnizhu daj. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe tož. ed. ǀ ſo mogli eno jegnizhe tož. ed. pres madesha G. Bogu offrat ǀ kadar ti enu jagnize tož. ed., ali vola kolesh ǀ Abigail je bila utalashila ſerd Davidau s' kusi offer tyh jagnizhou rod. mn. ǀ lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli, telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha tož. mn.
Jakob(us) -ba m osebno lastno ime Jakob: to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob im. ed. doſſegil ǀ Iacob im. ed. je bejshal tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob im. ed. Effraimu, inu Manaſſu dal ǀ S. Jacob im. ed. je Syn te Salamee ǀ od kateriga pravi Jacobus im. ed. Faber ǀ Od katere pravi Jacobus im. ed. Montanus ǀ Pishe Jacobus im. ed. à Vitriaco ǀ Jacobus im. ed. Pintus pravi ǀ pishe Jacobus im. ed. Sprengerus ǀ Iacobus im. ed. Mercanenſis ordna S. Dominica ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Iacobus im. ed. pushaunik ǀ Angeli, katere je vidil kacob im. ed. ǀ kar od Patriarcha Jacoba rod. ed. v' S. Piſsmi ſe bere ǀ suojga Patriarcha Iacoba rod. ed. ſe je bala ǀ Angeli ſò Jacobu daj. ed. drushbo dershali ǀ letu je njegovimu ozhetu Iacobu daj. ed. bilu povedanu ǀ poklizhe Jacoba tož. ed. na junaſtvu, ſe ſpopadeta ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega lubesen v'Iacabu mest. ed. ǀ nyh pomozh imaio per S. Jacobu mest. ed. yskati ǀ sazhne s' Svetem Jacobam or. ed. dershati ǀ ſa Iacobam or. ed. ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio ǀ n'hozhe pervolit de bi s'njega hishe shla ta lepa Rachel nasha dusha sa ſvojm sheninom Iacobom or. ed. ǀ s'Iacobam or. ed. Patriarkam rezite 1. Jákob, hebr. Jacăkōb, svetopisemski očak (SP 1 Mz 25,26) 2. Sv. Jákob, škof v Nisibisu (303–338), ustanovitelj teološke šole Perzijcev 3. Sv. Jákob Starêjši, apostol, brat evangelista Janeza (SP Mt 10,2) 4. → Faber 5. Jákob Montánus, nem. humanist 6. Jákob iz Vitrijáka, srlat. Jacobus de Vitriaco, avtor dela Supplementum ad vitam B. Mariae 7. Jákob Sprenger, inkvizitor v Kölnu (15. stol.) 8. → Merkanensis 9. → Pintus
jelen -a m jelen: En jelen im. ed. je vahtal kadar krajl Mitridates je spal ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen im. ed. per medvedu ǀ Od jelena rod. ed. pishe Plinius ǀ pſsij vidio taiſtiga jelena tož. ed. ǀ Lev je leshal per jelenu mest. ed. ǀ s'enim jelenam or. ed. je derjal ǀ kateriga nepelejo jeleni im. mn., kakor ſo pelali Aureliana ǀ Ieleni im. mn. pak kadar zhes morje plavaio ǀ oſmiru jelenu rod. mn. vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Angelom je dal Nebeſſa, jelenom daj. mn., inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene tož. mn. lovili ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Iagre v'Ielene tož. mn.
jermen -a m jermen: kateriga zheulou jermene tož. mn. S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat (II, 559)
jezen -zna prid. jezen: kadar vidite, de mosh je jeſen im. ed. m de ta hudi ga martra ǀ je bil iesen im. ed. m, inu nepoterpeshliu ratal ǀ bosh odgovuril, kadar ſim ieſin im. ed. m ǀ mosh je jeſſin im. ed. m ǀ Ta ſerditi iesni im. ed. m dol. zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Jesni im. ed. m dol. zhlovek je nesramen ǀ ſi nagle iesne rod. ed. ž nature ǀ ſo ſilnu nagle, inu jesne rod. ed. ž nature ǀ on je vidil eniga taku tagotniga iesniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Ah kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius, kateriga nikuli obedn jesniga tož. ed. m ži., inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo ieſno tož. ed. ž naturo umojſtrili ǀ ena slatka beſseda potalashi enu jeſnu tož. ed. s ſerzè ǀ Nej tulikain terpela S. Monaca s'ſvojm Moshom jesnim or. ed. m v'mijru shivèti ǀ takorshni iesni im. mn. m tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi ǀ de bi ty jeſni im. mn. m krotki ratali ǀ te jeſne tož. mn. m ſardite ludij krotke ſturj ǀ s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne tož. mn. m
Joanez -a m osebno lastno ime Janez: je vidil S. Joannes im. ed. v' Rosodivejni ǀ kateriga zheulou jermene S. Ioannes im. ed. Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ Ioannes im. ed. Gualbertus ta je bil en pravi karshenik ǀ Ioannes Aretinus im. ed. piſſe De ena Matti je imela ſvojga ſijnu bolniga ǀ Ioannes im. ed. de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu ǀ pravi ta Vuzheni Joannes im. ed. Gerſon ǀ Joannes im. ed. Rheatinus vſak dann s'veliko andohtio je S. Masho shlishal ǀ ſe nemore prezhudjt Polj. Ioannes im. ed. Pineda nad to nesrezheno dobruto ǀ Ioannes im. ed. Baptista Vitellius pishe ǀ Joannes im. ed. Climacus Kloshter, semelsku Nebo imenuje ǀ tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel ǀ Judje ſo shlishali velike rezhy od S. Joanneſa rod. ed. ǀ Na rojstveni prasnik S. Joannesa rod. ed. Karstnika ǀ ſe bere od Pater Joaneſa rod. ed. de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ Od te bogaboyezhe Mattere S. Ioanneſa rod. ed. Gerſona ſe tudi bere ǀ Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa rod. ed. de Alvernia ǀ prepovesh Joanneſu daj. ed., de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ je bila sapovedala Papeshu Joannesu daj. ed. XXII ǀ Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu daj. ed. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite k' Joanneſſu daj. ed. Kerſtniku ǀ Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa tož. ed. Trinoha ǀ ſapovej Joannesa tož. ed. v'jezho diati ǀ poklizal ie bil Ioanneſa tož. ed., kateri je bil Diviza ǀ kaj je Syn Boshi govuril od ſvoja S. Rus. T. per S. Joanneſu mest. ed. na 6. polj. ǀ per S. Ioanneſu mest. ed. na 12. polj. ǀ Ta Vſmileni Iesus govorij per S: Ioanneſsu mest. ed. ǀ En lep exempel inu navuk vſy imamo nad S. Joanneſam or. ed. ǀ vaſs proſſim s' S. Joannesam or. ed. 1. Sv. Jánez, lat. V Ioannes, gr. Ἰωάννης, evangelist; → Janez 2. Sv. Jánez Krstník (SP Mt 3,1) 3. → Gvalbertus 4. Neki Jánez iz Arezza 5. Neki Jánez iz Rieta 6. → Gerson 8. Jánez iz Pinéde (1558–1637), jezuit in filozof 9. Jánez iz Párme (1209–89), glavni predstojnik minoritov 10. → Vitelius 11. Janez XXII., papež (1316–34) 12. → Boterus 13. → Klimakus; 14. → Damascenus 15. → Mancius
Jonata(s) -ta m osebno lastno ime Jonatan: je Jonata im. ed. djal k' ſvojmu hlapzu ǀ Odgovori Jonatas im. ed. Syn tiga Mashnika Abiateria ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha … Jonathas im. ed. Davida ǀ Jonatha im. ed. po enem hudem potu je pelal ſvojga hlapza ǀ kakor pod unem piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha im. ed. poshrejl ǀ ſe puſte ſapelati … kakor ſiſara od Ieielle, kakor Ionata im. ed. od Triphona ǀ Janatha im. ed. Krajla Saula Syn ǀ Janathas im. ed. je bil dolshan lubit Davida ǀ S. Piſſmu govorj od Jonata rod. ed., de njega ſerze ſe je savesalu s' Davidavim ſerzam ǀ pruti ſvojm Gospudu Jonathu daj. ed. ǀ de bi jeſt shlushil sa Jonata tož. ed. ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa: Triphona zhes Jonata tož. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Lubeſan v' Ionatu mest. ed. 1. Jónatan, lat. V Ionathas, Savlov sin (SP 1 Sam 3,12) 2. Jónatan, Abjatarjev sin (SP 2 Sam 15,27) 3. Jónatan, eden bratov Makabejcev
Jonatov m Jonatanov: Ta je taisti Ionatau im. ed. m Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery jejsti (I/1, 123) → Jonata(s)
Jozef(us) -fa m osebno lastno ime Jožef: David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph im. ed. je bil zhiſtishi ǀ Sama Maria Diviza, inu S. Ioseph im. ed. ſe ſo zhudili ǀ de bi Ioſeph im. ed. ſe nemaszhaval zhes nyh, kir ſo ga bily predali ǀ Joſeph im. ed. je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina ǀ Puſtil je bil Joſeff im. ed. ſvoj plajsh v' roki une nezhiſte Egypterske Firshtine ǀ Iosep im. ed. je bugal, gre, ijh najde ǀ Iosephus im. ed. à Leoniſsa ordna Capucinerskiga ǀ pravi Joſephus im. ed. Hebræus en Judouski Rabin ǀ Iosephus im. ed. Venetus piſhe ǀ Ta Bogaboyezhi Gerſon velik shlushabnik S. Joſepha rod. ed. ǀ berem od ioſepha rod. ed. Patriarka iacoba synu ǀ je shpishan bil od S. Josepha rod. ed. ǀ kakor je bil Angel Gabriel oſnanil S. Joſephu daj. ed. ǀ kakor je bil uni Faraonau shlushabnik pruti timu brumnimu Josephu daj. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu daj. ed. ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu … Nicodemu, inu Ioſephu daj. ed. ab Arimathia ſvoje martvu Truplu ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha tož. ed. ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga firshta tiga lepiga Ioſepha tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Tishlerij S. Ioſepha tož. ed. ǀ Iosepha tož. ed. una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ tiga nedolshniga Josepha tož. ed. Ismaeliterjom sa 20 ſrebernikou Bratje ſo bili predali ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega previdejnje v'Ioſephu mest. ed. ǀ de G. Bug tebe vidi, bi s' tem brumnem Joſepham or. ed. rekal ǀ ſo ſtali pred njeh bratam Ioſepham or. ed., kateriga ſo bily Iſmaejiterjam predali 1. Jožef, lat. V Ioseph, gr. Ἰωσήφ, Jakobov sin, svetopisemski očak (SP 1 Mz 30,24) 2. Sv. Jóžef, mož device Marije 3. Jóžef iz Arimatêje, Jezusov učenec, ki je Pilata prosil, da bi Jezusovo truplo sneli s križa in položili v grob, ki ga je bil dal narediti zase (SP Mt 27,57) 4. Sv. Jóžef iz Leonesse (1556–1612), kapucin, pridigar 5. Neki judovski rabin z imenom Jóžef
Jud -a m prebivalsko lastno ime Jud: Mardochæus Jud im. ed., leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit ǀ cilu en Jud im. ed. je bil ſposnal ǀ En Iud im. ed. bi raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ eniga Juda rod. ed. Syn, od kateriga Pishe Cæſarius ǀ vidimo de ſodio ty Rasbojni Judje im. mn. Rihterja Nebeskiga ǀ Iudje im. mn., kateri ſe ſo bily podstopili preusetnu rezhi ǀ Iudie im. mn. bodo Chriſtuſa vmorili ǀ Iudij im. mn. ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit ǀ bote hushi kakor Iudy im. mn., kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko jamo ǀ Judy im. mn. ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili, inu shlofali ǀ ſe nej bal Firshtou teh Judou rod. mn., ni Gospojsko teh Ajdou ǀ G. Bug nej li od Iudou rod. mn. letu govoril, ampak tudi od naſs Karshenikou ǀ S. Paulus od Iudu rod. mn. pravi ǀ on kakor en Jogar ga je bil ysdal Judom daj. mn. ǀ je enkrat djal k' Judom daj. mn. ǀ tem greshnim Iudom daj. mn. je djal ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude tož. mn. ǀ sa tiga volo je bil Chriſtus Judje tož. mn. sapuſtil, inu pred taiſtimi ſe skril ǀ ſe toshi zhes Iudje tož. mn. ǀ Ie Pilatus uprashal Iudie tož. mn. ǀ Per Iudah mest. mn. nej bilu pohushanie sa sdrauie tiga shivota eno obeſheno kazho molit ǀ she danashni dan ſe vidi per Judoh mest. mn., de golufaio, inu ohernio tribaio ǀ s' Judomy or. mn. upyeio Júd, lat. Jūdaeus, gr. Ἰουδαὶος, pripadnik Judovega rodu izraelskega naroda, zlasti po Salomonu, kasneje, po letu 80, razseljenega zunaj Palestine
judovski -a prid. judovski: pravi Jeſephus Hebræus en Judouski im. ed. m Rabin ǀ Iudouski im. ed. m krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ nar neprej meni pride Aſa Iudauski im. ed. m Krajl ǀ pravi de je Judauski im. ed. m Krajl ǀ Judoushi im. ed. m folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil ǀ Judouska im. ed. ž Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ judouska im. ed. ž Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla uprashat ǀ Judauska im. ed. ž Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ ſe bere od krajlize Esther katera je bila ena vboga Iudauska im. ed. ž dekilza ǀ Iudouſka im. ed. ž Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila ǀ Iudouska im. ed. ž/im. mn. s Goſpoda ſò oblubili veliku gotovih denarjou shenkat ǀ njega dvej shene ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga rod. ed. m Roda ǀ je perſilen s'Cerkvi bejshat, kakor nekedaj s'Iudouskiga rod. ed. m Tempelna ǀ nej hotel k'ſvoji shlushbi imeti eniga Iudauskiga rod./tož. ed. m Piſsarja ǀ is Judouske rod. ed. ž deshele v' ſamario je rajshal ǀ od Judouske rod. ed. ž Gospode je bil ſproſſil oblaſt ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu daj. ed. m Mashniku ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi Judouski daj. ed. ž Gospodi perpelali ǀ grè k'Iudouski daj. ed. ž Goſpodi ǀ de bi od ſmerti ta Judouski tož. ed. m folk reshila ǀ je hotel shtrajfat Ieruſalem, inu vus Iudouski tož. ed. m folk ǀ skuſi try jeſike, namrezh grekesh, Judouski tož. ed. m, inu Latinski je bilu sapiſſanu Jeſus Nazarenſki Judouski im. ed. m Krajl ǀ zhes ta greshni Iudauski tož. ed. m folk ǀ ſo … Iudausko tož. ed. ž orhenio tribali ǀ je bil porozhil sa ſvojo Neveſto to Judousko tož. ed. ž ſinagogo ǀ krajl Demetrius je bil Iudousko tož. ed. ž deshelo konzhal ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo tož. ed. ž deshelo ǀ je bila … oblizhe sakrila po Judouski mest. ed. ž shegi ǀ je pridigual to Boshjo beſsedo po Iudouski mest. ed. ž deſheli ǀ v celli Judovski mest. ed. ž desheli ǀ ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko or. ed. ž ohernjo ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko or. ed. ž Gosbodo ǀ ty Vuzheni Judouski im. mn. m Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ ſo bily nekadaj Iudouski im. mn. m Fariserij, inu Piſsarij ǀ kakor uny Iudoshki im. mn. m fary ǀ kakor nekadaj is Judouskyh rod. mn. Tempelnou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh rod. mn. Rabinou ǀ Judouskim daj. mn. Piſſariom, inu Fariom je djal ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske tož. mn. m otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ ſapovej Iudouske tož. mn. m fantizhe noter v' to reko Nilus vrezhi ǀ zhes vſe Israeliterje, inu Judouske tož. mn. ž deshele sa Krajla je bil poſtaulen ǀ kakor ozhitnu samerkam na Judouskih mest. mn. Piſſariah → Jud
Kabalinus m zemljepisno lastno ime Kabalin: Poprej kakor ſe pride h' temu shlahtnimu ſtudenizu Caballinus im. ed. imenouanimu is kateriga modruſt ſvera (III, 227) Kabalín, lat. Fons Caballīnus, bajeslovni studenec modrosti
kača -e ž kača: kazha im. ed. je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij ǀ ſe je tudi ta paklenska kazka im. ed. S. Claraæ bala ǀ kateriga ta paklenska kazhanej im. ed.+ mogla oskruniti ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe rod. ed. de bi ga nevupizhila ǀ s'suojo peto je imela potrejti glavo tej paklenski Kazhi daj. ed. ǀ Kazhi daj. ed. je dall ſtrup. Medvedu je dall zate ǀ Moiſses sapovej eno bronzheno kazho tož. ed. ſturiti ǀ shiba v'Kazho tož. ed. ſe preoberne ǀ sakaj pred kazho or. ed. bijsish ǀ en dober zhaſs je s'kazho or. ed. govorila ǀ je bil nashal dvej kazhi tož. dv. ǀ cilu tize, kazhe im. mn., levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Te gorezhe kazke im. mn. ſo meni k' martri dane ǀ Ah rod teh Kazh rod. mn. gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom Boshjm ǀ na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh rod. mn. bosh imela ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'kazh rod. mn. shibe ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham daj. mn. te skale, krajlam te dvore ǀ Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe tož. mn., kry v'gartroshe ǀ v'mej levomy, inu kazhamy or. mn. ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii or. mn. ſueſan, inu sapleten prebivat ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai or. mn. oſtraſil
Kantipratensis m osebno lastno ime Kantimprat: od kateriga piſſe Thomas Cantipratenſis im. ed. ǀ Thomash Cantipratænſis im. ed. pishe → Kantiprat, → Kantipratanus, → Kastipratensis, → Tomaž 5.
kapati -plje nedov. kapati, kapljati: Duhouni Svete Troyze imaio en verzh, is kateriga vſe skuſi ojle kaple 3. ed. ǀ ena solſſa sa to drugo y is ozheſs kaple 3. ed. ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga vſe gnade boshje na semlo nam kapleio 3. mn. ǀ s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali del. mn. m
kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
kir3 prisl. kar, tedaj: ſledna dusha po ſebe bi ſvojga Boga imela, kir S. Auguſtinu sklene ǀ Kir Novarinus ſe zhudi, de ena shena je bila taku kunshtna ǀ kyr saupye s' Solsami na ozheſſah S. Bernardus ǀ ker tukaj S. Bonaventura pravi ǀ kèr tukaj meni naprej pride, Vni Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna spustil → kar2
Konstantinus -na m osebno lastno ime Konstantin: Ceſſar Conſtantinus im. ed., kateriga S. Silveſter Papesh skuſi ta Sveti karſt od teh nagnusnih gob je bil osdravil ǀ Conſtantinus im. ed. ta veliki Conſtantinopolitanski Ceſſar ǀ Ceſſar Conſtantinus im. ed. Magnus, na kateriga mozhnu ſonze je ſialu ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina rod. ed. ǀ Ceſſarju Conſtantinu daj. ed., Heraclia Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ kar enkrat je bil piſſal Innocentius Papesh ta III. Ceſſarju Conſtantinu daj. ed. ǀ ſpumnite vaſs proſſim na Ceſſarja Conſtantina tož. ed. tiga Velikiga ǀ Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam or. ed. obtosheni 1. Kónstantin Véliki, rimski cesar (306–337) 2. V dostopni literaturi ni najti podatka, da bi imel papež Inocenc III. (1198–1216) opraviti s kakim cesarjem Konstantinom, pač pa ga je Konstanca, vdova po sicilijanskem kralju Henriku VI., prosila, naj se zavzame za ohranitev prestola za njenega sina Friderika II., kar je papež podprl.
kor -a m 1. zbor (angelov ali svetnikov): Nikar li Chor im. ed. teh Archangelou, ampak vſy Chori im. mn. teh Angelou ǀ is kateriga Chora rod. ed. tyh Angelou ǀ is Chora rod. ed. tyh Cerobinou ǀ tulikain Angelou je venim Chori mest. ed., de obeden yh nemore ſishteiti ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori im. mn. teh Angelou zhastè ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori im. mn. teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ v' nebeſsih je devet Choru rod. mn. Angelou ǀ v' Nebeſſih je oſſem Chorou rod. mn. teh Svetnikou 2. kor, tj. prostor v cerkvi, kjer je zbor: en dan ſò v' Chori mest. ed. pejli to lepo molitvo ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia, kakor ta ner lepshi shtima na Chori mest. ed. ǀ Na chori mest. ed. pak ſo bily ſazheli pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ katere ſo … fliſſik v'chori mest. ed. ← srvnem. kōr ← stvnem. chōr ← lat. chorus ← gr. χορός ‛množica, zbor’
kralj -a m 1. kralj: Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl im. ed. s'sholnery ſe je bratil ǀ krail im. ed. Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl im. ed. v'ſvojm krejleſtvi ǀ Herodesh krjl im. ed. ga je rad poshlushal ǀ Margareta Ogarskiga krajla rod. ed. Hzhij ǀ ijm je bilu sapovedanu od Kraila rod. ed. ǀ ſtoij na deſnizi kraila rod. ed. Nebeskiga ǀ de bi li krajlu daj. ed. mogli vſtrezhi ǀ Krajlu daj. ed. ſo hoteli saudati ǀ Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu daj. ed. ǀ k'krajlu daj. ed. Davidu je djala ǀ Pashe gre nasai, poshto Krailu daj. ed. opravi ǀ sa Israelskiga krajla tož. ed. je bil njega isvolil ǀ ſe v'Krajla tož. ed. saleti ǀ Sakaj tedaj Chriſtuſa imenuje Kraila tož. ed. ǀ kateri je takorshno urozhino v' Krajlu mest. ed. obudil ǀ v'krailu mest. ed. Davidu ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala pred Krajlam or. ed. ǀ krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom or. ed. ǀ ſi perſlen s' krajlam or. ed. Henricuſam ſaupyti ǀ myr ſturil mei Krejlam or. ed. Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam ǀ zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. ǀ Trije krajli im. mn. is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ krajlij im. mn. imaio oblaſt li zhes ſvoje ſamu krajleſtvu ǀ trye krajly im. mn. ſo bily is dalnih deshil prishli ǀ ſte kraily im. mn. Nebeskiga kraileſtva ǀ okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti Krajlou rod. mn. ǀ Nei reſnize v'duori teh krailou rod. mn. ǀ hualio dobruto kinenskyh krajlov rod. mn. ǀ veliku mogozhnih Gospudu, inu krajlu rod. mn. ſe je nashlu ǀ Tizam je dal ta luft, krajlam daj. mn. te dvore ǀ Krajlom daj. mn., inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine krajle tož. mn. ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH KRAILIH mest. mn. ǀ ſe vidi veſselje v'Krajlah mest. mn. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli or. mn. David ǀ s' drugimi Krajli or. mn. vojskovati je bil perſilen ǀ s' Paſtery njega moliti, s' krajly or. mn. njemu naſha ſerza offrovati ǀ ble shelish s'krajly or. mn., inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy 2. matica: cilu zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. < slovan. *korl'ь̏ po Karlu Velikem, stfrank. Karl (768–814); pomen ‛matica’ je kalk po star. nem. Bienenkönig, lat. rex apium; → Bukve teh kraljev.
kraljevanje -a s kraljevanje: ob zhaſſu Numa Pompiliusa, pod krajlovainam or. ed. kateriga kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli (V, 149) → kraljevati
kruh -a m kruh: ta slatki kruh im. ed. s'Nebeſs ym je doli padal ǀ kroh im. ed. inu meſsu roshe rataio ǀ Krug im. ed. ſe je bil v'vogle preobernil ǀ ta kruch im. ed., inu vinu ſe preoberne v'Christuſhavo S. Rus. krij, inu v'S. Rus. T. ǀ ob uſe pride, kruha rod. ed. strada, petlat more pojti ǀ k' temu martvimu ſo dua velika hleba kruha rod. ed. pokopali ǀ s'kruha rod. ed. rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ dejte ijm en piſilz kruka rod. ed. ǀ od ust kruh tož. ed. ſi je utargal ǀ rajshi bi kroh tož. ed., kakor tabak puſtil ǀ ena shena v'prasnik je krug tož. ed. pekla ǀ tard kruch tož. ed. ſo jedli ǀ s' delam ſi je mogal kruk tož. ed. ſhlushit ǀ ob ſuhim kruhu mest. ed., inu frishni vodi ſo shiveli ǀ ob ſuhem kruku mest. ed., inu uodi ſe je poſtil ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna … Melchiſedec v' kruhi mest. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham or. ed. S. Reshniga Telleſſa ǀ s'kruham or. ed., vinam, inu s'drugem shiuleniam oskerby kruhi m mn. hlebci: ty Kruhi im. mn. pomenio tu Svetu Reshnu Telu ǀ ta Modra Shena Abigajl … je bila njemu dvejſtu kruhou rod. mn., inu dvejſtu koſſou fig offrala ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou rod. mn., inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit ǀ Chriſtus je bjl sahualil Ozheta Nebeshkiga sa taiste ſedem kruhe tož. mn. ǀ JESUS pak je vsel te kruhe tož. mn., inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli ǀ veliku zhudu pak je naſitit tulikajn taushent ludy s' peterimi Kruhi or. mn., inu s' dvemi ribami
kunštno prisl. 1. zvito, lisjaško: ti si ena Babylonska Loterza, katera ſa moshkimi pershonami hodish, perloshnosti kunshtnu najdesh, de v'greh yh perpravish ǀ lagati, inu kunshtnu golufati, ſizer neobogati 2. spretno, vešče: Se bodo vidili grehy vnih shenskih pershon, katere taku kunshtnu sdaj ſnaio sakrivat ǀ ta brumni Gospud kunshtnu odgovorij ǀ nimash taku tvojo drejto kunshtnu sasukat, de hudizh bo tebe po rokah, karzal 3. umetelno, umetniško: Ceſar Adrianus, namrezh njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti ǀ kateriga Apelles je bil taku kunshtnu ſmalal ǀ Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih → kunšten
Kviser -a m osebno lastno ime Kserks (?): lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile, Kakor ſo bile sturile vniga Perſianskiga Krajla Quiſsera tož. ed. is imenom, od Kateriga piſhe Ioannes Boterus (I/2, 113) Na robu je referenca Ioan. Bot. Lib. 1. Morda je mišljen → Kserkses, kar se perz. izgovarja Khyšajar.
Lamek m osebno lastno ime Lameh: nej li bil vumerl Cajn Kakor ena diuiazhina v'enim garmu Kateriga lameK im. ed. je bil ustrelu meneozh de je vuok (I/2, 25) Lámeh, lat. V Lamech, Kajnov potomec (SP 1 Mz 4,18, Lk 3,37)
las m las: en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
letati -am nedov. letati: muha sazhne leitat nedol. okuli teh piſſanih ſidou ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe neſseio, inu yh vuzhè lèjtat nedol. ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali lejtat nedol., kateri nema peruti ǀ Tiza danas po luffti lejta 3. ed. ǀ tize, Katere po luftu letaio 3. mn. ǀ Tize katere po luffti lejtajo 3. mn. ǀ okuli lejtaio 3. mn. ǀ Jagar jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala del. ed. ž ǀ Koku more biti, de ſo ſtali, inu tudi letali del. mn. m ǀ Veſselil ſe je Elias rekozh, ta je tapravi svetli oblak is Kateriga vſe gnade bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale del. mn. ž
lizati ližem nedov. lizati: noge mu sazhne lisat nedol. ǀ Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe 3. ed. dokler pravu vidio ǀ paik kar lishe 3. ed. v' ſtrup ſe preoberne ǀ En paik pride na gartrosho, pride tudi na taiſto ena zhibela, obedua lisata 3. dv. to gartrosho ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo 3. mn. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo 3. mn., inu s'tem ſe shivè ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik je lisal del. ed. m v'katerem ta S. Reshna krij je bila lizati se prilizovati se: moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna, inu golufna kakorkuli Liſiza, ona ſe ſna Liſat nedol., radovat, inu ſmaihlat okuli zhloveka
ljub -a prid. ljub: nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček: je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica: pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa
ljubeznivo prisl. ljubeznivo: malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ sazhne lubesniu yh gledat, maukat ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ na ſvojo deſno ſtran ga pertiſne lubeſniu ǀ lubeſniuu s'vſem potrebnim oſkerbil
ločiti -im dov. ločiti, oddaljiti: nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit nedol. ločiti se ločiti se: dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit nedol. ǀ Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit nedol. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti nedol. ǀ kadar ſo od njega shlishali, de ima ſe od nijh lozit nedol. ǀ jest ſe od vaſs lozhim 1. ed., inu v'Nebu grem ǀ ti ſe nelozhish +2. ed. tedaj od tvoje loterze ǀ ta zhlovik en ſmertni greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi 3. ed. ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi 3. ed. od ſvoje sakonske krajlize Catharine, inu Anno Boleno porozhj ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo, inu ſe lozhimo 1. mn. od tebe ǀ s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio 3. mn. ǀ sa volo greha kateriga ſi ti ſturil, ſi ſe od mene lozhil del. ed. m ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel del. ed. m ǀ dusha ſe bo lozhila del. ed. ž od mojga teleſſa ǀ de bi savesale moje ſerze, k' tvojmu ſerzu, de bi nikuli vezh od tvoje lubesni ſe ne lozhilu del. ed. s ǀ proſſite pohleunu G. Boga, de bres te Boshie arznie ſe nebote is tiga ſvejta lozhili del. mn. m ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle kakor ſonze, ter s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile del. mn. ž
los m žreb: Los im. ed. je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ ſe meni sdy de bi los im. ed. na mojga Ozheta Svetiga Franciſca padil ǀ lety ſo mogli loſſat, na katere je loſſ im. ed. padil, taiſte ſo na desno ſtran poſtavili, inu leben shenkali ǀ ty lubi Svetniki bi los tož. ed. vergli, inu taiſtiga bi isvolili, na kateriga bi los im. ed. padil ← nem. Los < srvnem. lōʒ ‛žreb’
Lucianus -na m osebno lastno ime Lucijan: kulikain ſe je nekadaj hualil S. Lucianus im. ed. Marternik ǀ Chriſtus je Syn tiga praviga shiviga Boga, kateriga je Lucianus im. ed. pridigual, inu molil ǀ berem od S. Luciana rod. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Capellani s. Luciana tož. ed. Sv. Luciján Antióhijski, teolog, mučen 312
Lucifer -(j)a m osebno lastno ime Lucifer: Lucifer im. ed. s'ſvojo paklensko vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ Chriſtus odurazha ludij od Luciferia rod. ed. ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja rod. ed. k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia perpravil ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera rod. ed., inu njegovih tovarshou ǀ Aſmodæuſ oblubi Luciferu daj. ed., de hozhe Antona premagat ǀ perneſsò en ſtol na kateriga poſſadè njeh firshta Luciferia tož. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja tož. ed. ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ njega dusho hudizhij ſo v'paku neshli, inu pred Lucifera tož. ed. poſtavili ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim exemplu, temuzh po Luciferiu mest. ed. ǀ na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam or. ed. ponishani ǀ Vy ò ſerzhni Vojshzaki, kateri s'Luciferam or. ed. ſe vojskujate Lúcifer, lat. Lūcifer, padli angel, glavni hudič
lučiti -im dov. vreči, zalučati: en Kamen luzhij 3. ed. v'eniga pſa, nogo mu odbie ǀ v' frazho gadene, ſavertij, luzhij 3. ed., ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ takrat Chriſtus en shebel s' katerem je bil na Chriſu perbit ſa njo luzhj 3. ed., inu v' lize jo ſadene ǀ popade shpegu ga ob tla lushi 3. ed., ter na ſtukoſſu resbije ǀ Titormus Buſequa, od kateriga pisheio, de je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti, ter je jo luzhil del. ed. m 100 shritu, ali ſtopin dalezh
Lukež -a m osebno lastno ime Luka: Zachæus, od kateriga pishe S. Lukesh im. ed. na 19. poſtavi ǀ Lukesh im. ed. Burgenſis vam bo povedal ǀ Pishe S. Luchesh im. ed. ǀ Luchesh im. ed. Burgenſis pak berè ǀ od kateriga Piſſe S. Luckesh im. ed. ǀ S. Lukes im. ed. piſhe od tiga sgubleniga Sinu ǀ Pojmo k's: Lukeshu daj. ed. na 15. polj. ǀ kakor samerkam per S. Mattheushu na 17. p: per S. Marku na 14. polj. per S. Lukeshu mest. ed. na 9. polj. ǀ najdem per S. Lukeſhu mest. ed. ǀ samerkam per S. Lucheſſu mest. ed. 1. Sv. Luka, lat. Lucās, gr. Λουκᾶς, evangelist 2. → Burgensis
macedonski -a prid. makedonski: kateriga Macedonski im. ed. m krajl Alexander je bil premagal ǀ Alexander Macedonski im. ed. m krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski im. ed. m krajl s'sholnery ſe je bratil ǀ Pisheio od Alexandra, Macedonskiga rod. ed. m krajla ǀ Ptolomæus Alexandra Macedonzkiga rod. ed. m Krajla General ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu daj. ed. m krajlu eniga pſſa ǀ Paulus Emilius, kadar je bil cellu Macedonsku tož. ed. s Krajleſtvu pod Rimsko oblaſt perpravil → Macedonar
Malahias -ija m osebno lastno ime Malahija: de bi taiſti ſvetli dan prishal, od kateriga je prerokoval Malachias im. ed. ǀ s'kuſi vſta Preroka Malachia rod. ed. ǀ Bug ozhitnu skuſi Malachia tož. ed. Preroka je sagvishal, de tokorshne bo shtrajfal Malahíja, lat. V Malachias, prerok (SP Mal 1,1)
malar -ja m slikar: Letu nam poterdi penſelz, kateriga Malar im. ed. v' roki dershj ǀ ta Maler im. ed. ſe reſerdi ǀ Rihtar ſodbo ſturj de Gospud imà Malariu daj. ed. peld plazhat ǀ poklizhe Malaria tož. ed., ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja tož. dv., dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja ǀ Malary im. mn. ſo ſmalali … S. Catharino Divizo ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Malarij im. mn. S. Lazeruſa ǀ Apelles Firsht teh Malariu rod. mn. je bil en Fironk smalal ← nem. Maler < srvnem. mālære ‛slikar’
malati -am nedov. slikati: je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat, kateri nihdar nej v'vodi bil, ali malat nedol. kateri ſe nej poprej vuzhil ǀ S. Sebaſtianus ſe mala 3. ed. s' ſtrelamy ǀ ò vy Malary, de ſmert bres ozhy malate 2. mn. ǀ per S. Marcu vſelej Leva malaio 3. mn. ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal del. ed. m en lep peld v'zerkui ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga Hymenea. Kateriga sò malali del. mn. m v' podobi eniga mladenizha ← nem. malen < srvnem. mālen ‛slikati’
mana -e ž mana: So zhudili ſe Israelitarij de Manna im. ed., ali taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ is luffta Mana im. ed., inu jerebize ſo na semlo padele ǀ ym je poshilal to shpisho te mane rod. ed. ǀ tu pervu jutru kadar ſo bily vgledali Manno tož. ed. ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko Manno or. ed. S. R: Teleſsa ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano or. ed., ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ← lat. manna ← gr. μάννα ← hebr. mān ‛mana’
mandelj -na m mandelj: veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne im. mn. (V, 80) ǀ koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne tož. mn., Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← srvnem. mandel ← lat. amandula ← gr. ἀμυγδάλη; v prvem zgledu je -e zapis nenaglašenega etimološkega -i. Iest dobru vejm de Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal, satorai edn k'temu drugimu ſo djali Manhu? Quid eſt hoc? (I/1, 116)
Manucius m osebno lastno ime Manucij: kakor nekadaj je bil ſturil Filonides od kateriga pishe Manutius im. ed. (III, 374) Áldo Manúcij, it. Aldo Manuzio, srlat. Aldus Manutius (1449–1515), učenjak in tiskar; → Mansius
Marinus -na m osebno lastno ime Marin: Marinus im. ed. popade ta S. Evangeli ǀ je govuril Theogenes Shkoff k' Marinu daj. ed., kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit ǀ je Marinu daj. ed. djal (IV, 26)
Markanton -a m osebno lastno ime Mark Antonij: Ceſſar Marcanton im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ Pompeuſa, inu Marcantona tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona tož. ed. → Antonius 1., → Mark(us) 3.
Matatias -a m osebno lastno ime Matatija: Matthatias im. ed. Machabeier videozh, de edn je ſilil malikovati te verne Iſraeliterie, popade mezh, ter ga prebode (V, 401) ǀ Mattatias im. ed. ta bogaboyezhi, inu ſerzhni Vojshak, videozh de nespodobne, inu greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli, on nej mogal tiga preneſti, popade ſablo, ter yh na koſſe reſeka (V, 116) ǀ shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu Mathiathiaſu daj. ed. perglihal, od kateriga S. Piſſmu govorj (III, 553) Matatíja, gr. Ματταϑίας (SP 1 Mkb 2,1)
matematik -a m računar, astrolog (?): kateru nej ſo mogli sgruntat Aſtrologi, Matematici im. mn. (II, 81) ǀ Vij Mathematici im. mn., inu sazhuditeſe, de ta kateriga celli ſvejt obſezhi nemore venim majhinim vblatu prebiva (I/1, 120) → matematika
Matevž -a m osebno lastno ime Matej: S. Mattheush im. ed. Piſse de Ieſus enkrat Petra, Iacoba, inu Ioanneſa na ta hrib tabor je pelal ǀ Chriſtus to posledno nuzh pred ſvojo britko martro trykrat je molil, kakor piſse S. Matheush im. ed. ǀ Capitan od Kateriga pishe S. Matthevsh im. ed. ǀ NA DAN S. MATTHEUSHA rod. ed. APOSTOLA, INU EVANGELISTA ǀ vſtonovimo ſe letukaj, inu pojmo k'S. Mattheushu daj. ed. ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha tož. ed. ǀ kakor ſe bere per s. Matteuſhu mest. ed. od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga ǀ to resnizo samerkam per s. Mattheushu mest. ed. na 20.p. Sv. Matêj, lat. V Matthaeus, gr. Ματϑίας, evangelist (SP Mt 9,9); → Mateus 1.
Matija -a m osebno lastno ime Matija: S. Mathia im. ed. s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil ǀ Mathia im. ed. hozhe rezhi pohleun ǀ S. Matthia im. ed. je bil uni Zachæus, od kateriga pishe S. Lukesh na 19. poſtavi ǀ NA DAN S. MATTHIA rod. ed. APOSTELLA ǀ Los je padel na Matthia tož. ed., inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ V' S. Mathiu mest. ed. ſe je nashla vera S. Petra; Lubesan S. Andrea. Dobruta S. Philippa Sv. Matíja, po Iškarijotovi izdaji izbran za dvanajstega apostola (SP Apd 1,23)
med -u m med: beſſede ſò bile ſlatke kakor med im. ed., inu mozhne kakor ſtrele ǀ Mleku, inu med im. ed. je po taiſti teklu ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd im. ed., kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery jejsti ǀ zhebelle nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu rod. ed. ſturile ǀ kakor pod unem piſſelzam medù rod. ed., kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ paik kar lishe v' ſtrup ſe preoberne, kar pak zhibela lishe ſe v med tož. ed. preoberne ǀ ta roſha dà mèd tož. ed. zhebellam, strup pak paykam
merkati -am nedov. 1. paziti: nemarate merkat nedol. na vashe otroke ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat nedol. na tu kar ſe moli ǀ de bi ga bandishali s' deshele zhe ga nemirkash +2. ed. ǀ flisnu merka 3. ed. debi mogal kateriga oshpegat ǀ mirka 3. ed. na beſſede, kakor de bi ſam Bug govuril ǀ ony vſelej merkajo 3. mn. tu nar bulshi, inu shlahtnishi vkrasti ǀ fliſſnu yszheio, mirkaio 3. mn., shpegaio ǀ mirkajo 3. mn. de ſe ym neſamerio ǀ merkajte vel. 2. mn. sdaj, bo padla, inu djala, hudizh je mene omotil ǀ Ta pustob A, Andoht, nej ſi prav merkal del. ed. m na moje piſsmu ǀ Skerbnu je mirkal del. ed. m na dushe njemu poduarshene ǀ vy na letu nej ſte merkali del. mn. m, temuzh vſe skusi ſte hudu dellali ǀ aku bodò prau mirkali del. mn. m, inu poshlushali 2. poznati: uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà +3. ed. ← srvnem. merken ‛paziti, opazovati’
mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
Mezopotamija -e ž zemljepisno lastno ime Mezopotamija: kadar je rajshal s'Meſopotamje rod. ed. supet v'ſvojo deshelo ǀ kateriga je bil poslal v' Meſopotamio tož. ed. ǀ S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio tož. ed., v' Arabio, v' Ponto, inu Judæmeio ǀ v' Meſapotamij mest. ed. vezhkrat ſe sgodi, de komary Levom ozhij stakneio ǀ ludje v' Meſapotamy mest. ed., v' Araby, v' Affriki, v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli Mezopotámija, gr. Μεσοποταμία, dežela med Evfratom in Tigrisom
milostivo prisl. milostljivo: Taku miloſtivu vaſſ vabi, inu klizhe (V, 385) ǀ ta ſveti mijr, kateriga ſam G: Bug taku milostvu nam ponudi (I/1, 13)
Minerva -e ž osebno lastno ime Minerva: Hualio peld Bogine Minerue rod. ed., kateriga Amulius je bil ſmalal (III, 572) Minêrva, lat. Minerva, rimska boginja obrti, boja, mest, znanosti in umetnosti
mirakelj -na m čudež: ta parvi zhudesh, ali mirakel im. ed. je bil ta Kateriga pred Faraonam je bil sturil ǀ skuſi mirakel tož. ed. je bil taiſtom dal ieiſti ǀ nad katerem lepem mirakelnam or. ed. tudi David ſe je zhudil ǀ hozhem poterdit s' mirakalnam or. ed. ǀ Preſſ vſiga shtivejna gvishnu ſo zhuda, inu mirakalni im. mn. ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni im. mn. moje Nebeſke mozhy ǀ is' zhudou, inu is mirakelnou rod. mn. ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom daj. mn. ǀ je shelil Chriſtushau Ioger ratat, de bi zhudeſsa, inu mirakelne tož. mn. doparnashal ǀ Chriſtus je zhuda, inu mirakalne tož. mn. doparnashal ǀ Chriſtus velike zhuda, inu miraklne tož. mn. della ← nem. Mirakel ← lat. mīrāculum ‛čudež, čudo’
misnenski prid. meissenski: Poterdit bi nam mogal Reginherus Miſnenski im. ed. m shkoa, od kateriga priſhe (II, 416) Meissen, mesto pri Dresdnu, do 1666 sedež katoliške škofije
moabitarski -a prid. moabski: Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski im. ed. m Krajl Balaac ǀ mogozhnost Moabiterskiga rod. ed. m krajla ǀ je bil poslal Jeremia Preroka h' temu greshnimu Moabitarskimu daj. ed. m krajlu ǀ nezhiſtoſt, inu loterio s' Moabiterskimi or. mn. shenami tribaio ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy or. mn. shenamij ſo tribali → Moabitar
Mojzes -a m osebno lastno ime Mojzes: Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona
molj -a m molj: ga nepokrijesh s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli im. mn. jedò (I/1, 157) ǀ rad inu volnu muvupash taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli im. mn. ſo ſnejdili (I/1, 160) ǀ nej pshenize taku zhiſte, de bi s' zhaſſam taiſto moli im. mn. nekonzhali (V, 457)
morje -a s morje: morje im. ed. tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Kakor enu morie im. ed., v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Ta nar zhudnishi je morjè im. ed. koteru obeden sgruntat nemore ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja rod. ed. konez uſame ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja rod. ed. jemal inu veno jamo vulival ǀ G. Bug je bil ſapovedal moriu daj. ed., de taiſte mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ sapovej morju daj. ed., inu kakor scala tardu rata ǀ Chriſtus Jesus je bil sapovedal Svetimu Petru, de ima vſeti ſvoj ternik, inu k' mory daj. ed. poiti ǀ puſtimo to kozhio Nebeſsko, inu pogledajmo k'morij daj. ed. ǀ jest hozhem vſe morje tož. ed. v'to jamo spravit ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite ſe na morie tož. ed., de ſe nebote grevali ǀ kluzh pak je bil v'morie tož. ed. vergil ǀ ſe verneio v'morje tož. ed., is kateriga sveraio ǀ ena velika fortuna je bila vſtala na mory mest. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij mest. ed. ǀ en dan v'veliki nevarnosti na morju mest. ed. ſe so neshli ǀ kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj mest. ed. ſe voſit ǀ v'morij mest. ed. nej bil Konz ſturil ǀ Je reiſſ, de je bil v'mory mest. ed. konez vſel ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio s' morjam or. ed. britke martre Chriſtuſa JESUſA → Krvavo morje, → Rdeče morje
mož -a m mož: vidi de en drugi Mosh im. ed. s'njegovo sheno govory ǀ Ta S: Moſh im. ed. je dolgu molzhal, k'sadnimu pravi ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha rod. ed. je leshal ǀ ſe bo tebi godilu, kakor unimu bogatimu Moshu daj. ed. ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu daj. ed. oſtala ǀ edn je enimu Moshù daj. ed. djal ǀ teshku pride enimu moshú daj. ed. ſe dobru oshenit ǀ je bila perſilena tebe moſhu daj. ed. dati ǀ k'Moſhu daj. ed. ſvoimu je djala ǀ shena ſvimu moſſu daj. ed. en takushin shpot je ſturila ǀ perporozhi mosu daj. ed. pishata ǀ je bila eniga Laha sa mosha tož. ed. vſela ǀ leta je feratala Mosha tož. ed., kakor Dalida Samſona ǀ nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ k' ſadnimu nje moshà tož. ed. puſti vbyti ǀ Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia tož. ed. vſeti ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham or. ed., inu sheno, kateri ſe lubio ǀ vſe skusi ſe krega s'Moshom or. ed. ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim Moſhom or. ed. rada govorila ǀ Se ti glihash s'tvoim Moſſam or. ed. ǀ Dua Stara Mosha im. dv. ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna moshia im. dv. k' Mashniku ǀ Katere s'nyh offertio perſilio de Moshje im. mn. morio ohernio tribat ǀ moshie im. mn. letem grehom ſo ble podvershani, kakor shene ǀ Shushtary ſo zhaſtiti Moſhje im. mn. ǀ aKu v'zhasijh moshije im. mn. ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ de ſi lih nekateri moshe im. mn. bi ſa ſrezho dershali, kadar bi ſvojo sheno mogli ſaquartat ǀ taku shene, kakor mashje im. mn., taku te bogate, kakor te vboge ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou rod. mn. puſtila kushuati, inu tipat ǀ per Proceſſy bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou rod. mn. ǀ kadar shene ſvojm mosham daj. mn. pokorne bile kakor ſuojm Gospudam ǀ Kakor de bi Moshom daj. mn. vſe bilu perpushenu ǀ Ceſſarize ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje tož. mn. vſeli ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij or. mn. snanje dellat
napolniti -im dov. 1. napolniti: terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit nedol. ǀ je sapovedal de imaio verzhe is vodo napolniti nedol. ǀ Bug njega hiſho s'blagam napolni 3. ed. ǀ s'beſsedo napauni 3. ed. zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ G. Bug per zaitu nepolni 3. ed. s' eno dobro Sveto miſlio ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj 3. ed. ǀ kadar pak napolnio 3. mn. mero, inu vago s' nyh greshnim djainam ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 3. mn. ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil del. ed. m ǀ zevu svejt is solsami je napaunil del. ed. m ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto gnado nepolnil del. ed. m ǀ grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila del. ed. ž ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila del. ed. ž ǀ de bi moj shivot olje ratalu, de bi vſe taiſte lampize napolnilu del. ed. s ǀ bodo trebuh napolnili del. mn. m taku dobru per koſſili, kakor per vezherij ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili del. mn. m ǀ poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile del. mn. ž 2. izpolniti: zhlovek je dolshan ſe pofliſſat volo Boshjo napolnit nedol. ǀ s'djainom napolnite 2. mn. vasho dobro volo ǀ je ſvojo dolsnust napolnil del. ed. m ǀ Vni kateri nej napolnil del. ed. m kar njega ozha, inu mati v'teſtamenti mu ſo ſapovedali ǀ G. Bug je bil taiſtom perpravil, sa tiga volo nyh proshno nej hotel vshlishat, dokler mero nyh dobriga djaina nej ſò bily nepolnili del. mn. m, ali kakor ſo bily leto napolnili del. mn. m yh je bil v'nebeſſa poklizal 3. zasesti: tiste ſtole prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti nedol. ǀ de bi napolnil del. ed. m tajſti ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil napolniti se izpolniti se: Danas ſe je napolnila del. ed. ž figura tiga nedolshniga Ioſepha ǀ ſe imate bati, de ſe ne bò nepolnilu del. ed. s nad vamy ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy napolnile del. mn. ž
naš -a zaim. naš: nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh
Navklerus m osebno lastno ime Nauclerus (?): od kateriga Nauclerus im. ed. piſſe (II, 375) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Nauclerus im. ed. (III, 428) Morda je mišljen Johannes Vergenhans Nauclerus (15. stol.), prvi profesor prava na Univerzi v Tübingenu.
navrh prisl. povrhu: Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti, ampak more zhakat, inu gledat, gdu bo njo ſa sheno hotel imeti, ter ſi ſvojo doto ga more plazhat, inu she na verh njegova dekla ratat (V, 83) ǀ taiſtimu she na verh dà tu Nebesku Krajleſtvu (IV, 34) ǀ ſo bili njega do naſiga slekli, inu she neverh grosovitnu ſtepli (V, 395)
nebeski -a prid. 1. nebeški: od kateriga pravi ta shenin Nebeski im. ed. m ǀ ta Rihter Nebeſki im. ed. m bo poprej te pravizhne polonal, inu povishal ǀ Ozha Nebeskj im. ed. m je sklenil ǀ vſa nebeska im. ed. ž drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim ǀ kadar Prouiza Nebeſka im. ed. ž ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ Tu Nebesku im. ed. s Krajleuſtvu je enaku deſſedim Divizam ǀ koku poterpeshlivu Chriſtus Jesus Iagne Nebeſku im. ed. s sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel ǀ Nabesku im. ed. s Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline yskal ǀ de bi volo ſvojga ozheta Nebeskiga rod. ed. m napolnil ǀ vpye maszhovajne pred ſtolam Rihteria Nebeſkiga rod. ed. m ǀ nihdar tajſte Nebeske rod. ed. ž shpishe ſe ie nebodo prejedile ǀ on vuk Reſnize Nebeſke rod. ed. ž bi tadloval ǀ ſe oberne k' temu Nebeskimu daj. ed. m Paſtiriu ǀ Sheninu Nebeſkimu daj. ed. m poiò ǀ nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu daj. ed. m zhes vſe druge offre dopadezhiſhi ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery Nebeski daj. ed. ž priti ǀ k' Nebeſki daj. ed. ž vezhery ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu daj. ed. s veſſeliu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski tož. ed. m vſſiti ǀ bote od njega doſegli ta nebeſki tož. ed. m vezhni leben ǀ v'Nebeſki tož. ed. m ſkeden ſpravili ǀ ſvojga Nebeskiga tož. ed. m ži. Shenina bo molila ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga tož. ed. m ži. ǀ to Nebesko tož. ed. ž muſiko bodo poshlushale ǀ Nebeſko tož. ed. ž Musiko je shlishala ǀ uol pèle to kozhio nebeſsko tož. ed. ž ǀ Vy dua bi hotela ſabſtoin Nebesku tož. ed. s Krajleſtvu imeti ǀ ta dobri Rasbojnik ſe je potſtopil Chriſtuſa proſſit ſa tu Nebeſku tož. ed. s krajleſtvu ǀ na ſvoim ſtolu Nebeſkem mest. ed. m ǀ v' Nebeskim mest. ed. m Krajleſtvi ǀ v' tem neſtoij tvoje isvelizheine, ampak v' slatkoſti nebeski mest. ed. ž ǀ G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem or. ed. m gvantam ogvantal ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem or. ed. m lonam te maihine della ǀ enu ſvetu dellu s'Nebeskim or. ed. m Krajleſtvam polona ǀ Io krona s'krono Nebesko or. ed. ž ǀ s'Nebeſko or. ed. ž lepoto je bila zhirana ǀ njega dojti s' ſvojm Nebeſkem or. ed. s mlekam ǀ bo tebi polonal s' nebeskim or. ed. s veſſeljam ǀ vſy shegni Nebeski im. mn. m bodio, inu oſtaneo per Tebi ǀ Angely Nebeſki im. mn. m na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ O Angeli Nebeſski im. mn. m ǀ lepe Nebeske im. mn. ž molitvize ſò lete ǀ katerimu vſe creature Nebeſke im. mn. ž, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ prezej njemu ſe Nebeske im. mn. ž/s urata odprò ǀ pridemo da ſamih nebeskih rod. mn. urat ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou Nebeſkih rod. mn. ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha G. Bogu, inu Angelom Nebeskem daj. mn. ratala ǀ ſamorite shaze nebeske tož. mn. m ſadobiti ǀ kluzhe Nebeſke tož. mn. m v' rokah dershj ǀ en Angel s'Nebeſs je bil nij perneſil roshe Nebeske tož. mn. ž ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske tož. mn. ž slatkuſti preobernila ǀ on je imel opaſane s'enem ſlatem paſam ſvoje Nebeſke tož. mn. ž perſij ǀ nam bo te saparte Nebeſke tož. mn. ž/s urata odperl ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska tož. mn. s ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh mest. mn. ǀ vſe puſtè na uratah Nebeskyh mest. mn. ǀ Pred Nebeskimij or. mn. dauri Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe ǀ krona s' temi ner shlahtnishimi perlni nebeskimi or. mn. naloshena 2. nebesni: v' tem Nebeſkem mest. ed. s ſnaminu tiga leva ǀ pod tem nebeſkem or. ed. s ſnaminam Vaga imenovanem → nebeški
nebo -a/-esa s 1. nebo: Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu im. ed. shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ v'venim majhinim Vblatu stoij ta, kateriga semla, inu Nebu im. ed. obſezhi nej moglu ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba rod. ed. ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba rod. ed. doſegel ǀ ga je naglu ena luzh od Neba rod. ed. obſvejtila ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu tož. ed. s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu tož. ed. gleda ǀ G: Bug po tem kir je bil ſtuaril Nebù tož. ed., inu semlo ǀ Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù tož. ed. toshit ǀ bodo zhudne rezhy ſe vidile na nebi mest. ed., inu na semli ǀ je na Nebu mest. ed. garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu, Kakor de bi imelu vſiga Konz biti ǀ ſapovej pod fraj Nebeſsom or. ed. miſo perpravit 2. nebesa: moje Nebu im. ed. bo vaſhe krajlevſtvu ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù tož. ed., ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ po tempotu te pokure v'Nebù tož. ed. pridejo → nebesa
nepotrpežljiv -a prid. nepotrpežljiv, nestrpen: je bil iesen, inu nepoterpeshliu im. ed. m ratal ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu im. ed. s ratalu ǀ Ah kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius, kateriga nikuli obedn jesniga, inu nepoterpeshliviga tož. ed. m ži. nej vidil ǀ nevolni, inu nepoterpeshlivi im. mn. m rataio ǀ S. Auguſtinus vprasha takushne nepoterpeshlive tož. mn. m ludy
neprešerno prisl. objestno, predrzno, nespoštljivo: koku tedaj ſe ſmeiſte potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati (V, 454) ǀ koku bom mogla pred oblizhe Rihteria Nebeskiga priti, kateriga taku napreshernu ſim reshalila (V, 539)
Nisenus -na m osebno lastno ime Niški, tj. iz Nise: kakor je samerkal S. Grogor Niſſenus im. ed. m ǀ Kateriga huali Euſebius Niſsenus im. ed. ǀ Kakor pravi Gregorius Nijſsenus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Gregorius Neſſenus im. ed. ǀ berem od S. Grogoria Niſſena rod. ed. m 1. Sv. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, gr. teolog, govornik in pesnik 2. → Evzebius 3. Priimek izvira iz imena kapadokijskega mesta Nísa, lat. Nyssa.
Noe(s) -sa m osebno lastno ime Noe: Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe im. ed. je bil pustu s'zholna sletèti ǀ Noeſs im. ed. je nyh ozha ǀ Noeſſ im. ed. nej hotel odprejti oknu tiga zholna ǀ en ſam Noes im. ed. s'Sedmery Pershoni pred tem gmain potupom je bil oſtal ǀ Nojeſs im. ed. je bil prekounil ſvojga ſijnu Chama ǀ Nojeſſ im. ed. kadar je bil is vode tiga gmain potupa prishal ǀ Nojaſs im. ed. s' ſvojo sheno … v' zholni ſò shiveli ǀ Nojes im. ed. je sapert ſtal v' tem zholni ǀ Nej vezh taiſte nagi Noiaſ im. ed. ǀ jeſt bi hotel rad vejdit aku Naiaſs im. ed. lete shivali vkupaj ijskal, inu v' zholn gonil, ali, pak ſame od ſebe ſo bile prishle, inu zholn ſtopile ǀ Vni Golob, kateriga Nòè im. ed. je bil s'zholna spustil ǀ Noé im. ed. v' ſvoim zholni ǀ Veſselil ſe je Noaſs im. ed. videozh taisti zhudni zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol ǀ Kakor ob zhaſsu Noeſsa rod. ed. ǀ ob zhaſsu Noieſsa rod. ed. ǀ ſe je bil shonal Nojeſa rod. ed. ǀ s' veſſeljam gre osnanit te dobre zaitinge Noeſſu daj. ed. ǀ je bil ſapovedal Nojeſu daj. ed. ǀ Cham ſe shpot della zhes ſvojga ozheta noeſſa tož. ed. ǀ Miloſt pak je proſſila sa Nojeſſa tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam or. ed. uvole Nóe, lat. V Noe, gr. Νῶε, svetopisemski očak (SP 1 Mz 5,29)
Nojona ž zemljepisno lastno ime Noyon: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati (IV, 18) Noyon, mesto v frc. Pikardiji, kjer se je 1509 rodil Janez Kalvin.
nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
obesiti -im dov. obesiti: Ali ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe na ta mashni plajsh obeſſit nedol. ǀ ga je bil puſtil na gauge obeſit nedol. ǀ hozheua mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit nedol. ǀ Fridericus Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit nedol. ǀ sapovej obejſit nedol. tiga ſaurashniga Amana ǀ de bi imela en erdezh shterk skuſi ſvoje oknu obejſſit nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit nedol. ǀ sa tiga volo je bil shal ſam ſebe obeſſit namen. ǀ Rabel ga obejſſi 3. ed., ali shterk ſe uterga ǀ na ſvojo shtazuno ga obeiſi 3. ed. naprudai ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi 3. ed. ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze na oknu obejſsi 3. ed. ǀ na ſtran obeſſi 3. ed. eno votlo buzho ǀ Ner poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio, ſukajo thkaio, mozhio, na ſonze ſtauio, na lufft ga obejſyo 3. mn. ǀ ony obeniga negajshlaio, ne tudi obeishio 3. mn., ampak Rihtnim hlapzom yh zhes dadò ǀ Montanus ſam ſebe je bil obeſil del. ed. m ǀ Raab kakor ty shpegary ſo bily odshli, prezej ta shterk skuſi oknu je bila obejſsla del. ed. ž ǀ Scapulir je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila del. ed. ž ǀ Edn je kradil, ter ſo ga obeſſili del. mn. m ǀ ty paklenski rabelny vaſſ bodo na paklenske gauge obejſili del. mn. m ǀ ſo zitre, inu gosli na shkale obeiſili del. mn. m obesiti se obesiti se: Abſolon pak ſa ſvoje laſſij na en hraſt ſe je bil obeſſil del. ed. m ǀ morebiti de je zagal, ſe obeiſil del. ed. m, ali v' vodo skozhil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel del. ed. m ǀ na gerlu mu ſe je bila obſsila del. ed. ž
obhoditi -im dov. obhoditi, obresti: Meſtu Ninive, od Kateriga shlishim de je tako, de try dny Kumaj ſe more obodit nedol. ǀ s'leto perloshnoſtio obhodi 3. ed. vſe gaſſe ǀ cellu AEgyptersku Krajlevſtvu je bil obhodil del. ed. m ǀ Jeſt ſim vſſo semlo obhodil del. ed. m, inu obgledal
objet -a prid. objet: kateriga cello nuzh terdu objetiga tož. ed. m ži. je dershal (IV, 488)
objeti -jemem/-jamem dov. objeti: kadar moli, Boga hozhe objeti nedol. ǀ de bi my mogli njega obieti nedol., inu kushati ǀ sakaj nas hozhesh obyeti nedol. ǀ je prishal tebe objeti namen., inu kushati ǀ Chriſtus ſname roke is krisha ga objeme 3. ed., inu v' zhelu kushne ǀ k'snaminu njegove dobrute jo objeme 3. ed., inu sazhne kushovati ǀ Ozha ga v'ſvojo gnado vſame, ga obieme 3. ed., inu kushne ǀ kateriga lubesniu obyeme 3. ed., inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ tiga boboinika gori vsdigne, ga lubesniu objame 3. ed. ǀ objemi vel. 2. ed., inu kushaj tudi ti Vſmileniga Jeſuſa Chriſtuſa ǀ kushnite, inu obijemite vel. 2. mn. s' uſtmi ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal, bi ga objel del. ed. m ǀ je bil S. Marca obiel del. ed. m, inu kushal
obožati -am dov. 1. obubožati, izgubiti premoženje: ſe boijsh obushat nedol., inu ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ veni urri te ner bogatishi obusha 3. ed. ǀ vinu po nozhi stezhe, inu taku nemesti obogatit obushaio 3. mn. ǀ jest bi obushal del. ed. m, kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ tedaj menish de G. Bug je obuſſal del. ed. m ǀ ſe boyte, de bi sgubili, inu obushali del. mn. m kadar bi petleriom dali 2. povzročiti izgubo premoženja: aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe obushat nedol. ǀ s'taisto vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha 3. ed. ǀ vender ym nepomagate, temuzh yh ſhe ble obushate 2. mn., ym nenuzate, temuzh shkodite ǀ obogatio ony, inu druge obushaio 3. mn. ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo 3. mn. ǀ Oh prekleta ohernia! koku ſi ti mene obushala del. ed. ž Prim. pri Pleteršniku obọ̑žati < oubọ̑žati.
obropati -am dov. oropati: groba S. Jacoba obrupat nedol. nej ſo mogli ǀ Rasboiniki pak pomenio te peklenske hudizhe, kateri vſe taiſte della obrupaio 3. mn. zhloveku, katere nej ſò ſamimu G. Bogu h' zhaſti offrane ǀ nej bilu Tempelna de bi ga nebil obrupal del. ed. m ǀ ſmert bo tebe oprupala +del. ed. ž, de druſiga nebò tebi oſtalu, ampak kar bo na tvojm trupli ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo ſo bily obrupali del. mn. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel, kateriga ſo bily obrupali del. mn. m, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili leshati → ropati, → odropati
obseči -sežem dov. obseči, zaobseči: ta kateriga celli ſvejt obſezhi nedol. nemore venim majhinim vblatu prebiva ǀ nekadaj Nebu, inu semla ga nej ſo mogli obſezhi nedol., ſdaj te preproſte jasli ga obſeshejo 3. mn.
obtožen -a prid. obtožen: od kateriga S. Mattheush pishe, de je bil edn obtoshen im. ed. m, de ſe je potſtopil k' miſi ſeſti, de ſi lih nei imel ohzetniga gvanta (V, 357) ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi lotry, inu loterze, KaKor ta obtoſhena im. ed. ž (I/2, 9) ǀ enkrat po kryvem ſo bily try Oberſtary, namrezh Nepotianus, Urſus, inu Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni im. mn. m (III, 601)
odstopiti -im dov. 1. stopiti proč, umakniti se: krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat, inu dalezh od njega odſtopit nedol. ǀ Odſtopite 2. mn. vi prozh, ſakaj ta dekliza nej mertva, ampak spy ǀ hudizhi od niega prozh odſtopio 3. mn., niegova podoba lepa rata ǀ Od kateriga je odſtopil del. ed. m Judesh, de bi shal na ſvoje mejſtu 2. odstopiti, odreči se: nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit nedol. ǀ nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit nedol. ǀ njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti, inu od Boshje gnade odſtopi 3. ed. ǀ taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo 1. mn. ǀ ti nijm vezhKrat palzo poKashesh, inu vener od grehou neodstopio +3. mn. ǀ od S. Katholish Cerkvi je bil odstopil del. ed. m ǀ Manaſses krail od G. Boga je bil odſtopel del. ed. m, inu velik nepriatel Boshy ratal ǀ ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil +del. ed. m, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili, inu vſhe enkrat od grehou odſtopili del. mn. m ǀ od praviga Boga ſo bily odstopili del. mn. m
odvezati -vežem dov. 1. odvezati, razvezati: kateriga zheulou jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat nedol. ǀ S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe 3. ed. ǀ en zholnar od veshe 3. ed. ſvojo barko ǀ shtrike mu odueshejo 3. mn., ternievo krono mu sglave sderejo ǀ odveshi vel. 2. ed. jeſik, spovedaiſe popolnama ǀ nepuſtiteſè jeſik od hudizha saveſat, inu zhe do ſehmal vam ga je savesaniga dershal, odveshitega vel. 2. mn.+, ter popolnama spoveiteſe ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih odveſal del. ed. m ǀ nej ſo hoteli perpuſtit, de bi taiſto Jogrij odvesali del. mn. m 2. dati odvezo: Mashniki ſo tebe od grehou odveſali del. mn. m odvezati se odvezati se, razvezati se: rezhe, de ima jeſik ſe odvesat nedol., inu govorit ǀ ſe je bil en shulin odvesal del. ed. m ǀ kojni vshtali ſe ſo bili odvesali del. mn. m, inu odtergali
ofer -fra m 1. daritev: njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje: Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
ogasiti dov. pogasiti: ſim ta shivi ſtudeniz, katerj premorem vſakko shejo ogaſiti nedol. (III, 49) ǀ ſe vname en velik ogin te nezhiſtoſti, kateriga nesamorio ogaſiti nedol. (V, 132) ǀ nemorio ogin ogaſſiti nedol. (III, 276)
olje -a s olje: s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu ojle im. ed., inu mleku ǀ s'studenizu olje im. ed., inu med je sveralu ǀ olje im. ed. oſdravi sphishe ſabeli, zhloveka naſiti ǀ lampa vgasne, kadar volje im. ed. ſe neperklada, de ſi glih nezh drugiga v'lampo nepade ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle im. ed. ſveralu ǀ je imela moke, inu ojla rod. ed. obilnu ǀ nej ſo oila rod. ed. v' lampah imele ǀ kateram je bilu olia rod. ed. premankalu ǀ katerim je bilu premankalu olja rod. ed. ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu olju daj. ed. ǀ ſvetu ojle tož. ed. prejme ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie tož. ed. preimè ǀ pravi Kakor vodo, nikar Kakor ole tož. ed., ali med, ali vinu ǀ kadar ſmò sanikarni de volje tož. ed. neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu mest. ed. shgati ǀ s' ſvetem ojlam or. ed. ǀ gnoina bula nej sashita, ni obesana, ni s' oljem or. ed. omezhena ǀ s'tem slatkem olam or. ed. gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ ſo bilij Bogu offrani, poſvezheni, inu pomosani s'S. oljom or. ed. ǀ Ti nej ſi mojo glavo s'ojlem or. ed. masal ← rom. < lat. oleum ← gr. ἔλαιον ‛olje’
oni -a zaim. oni: kakor je bil sturil uni im. ed. m firsht s'Dino ǀ vni im. ed. m je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù ǀ Vny im. ed. m purgar jo da sa en mernik pſhenize ǀ un im. ed. m mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit ǀ Kakor je skuſila una im. ed. ž hudobna shena ǀ Vna im. ed. ž shena pride K'ſpuvidi ǀ ſadu nej ſte perneſli, kakor unu im. ed. s nerodovitnu figavu drivu ǀ Takushni ſo kakor vnu im. ed. s drevie, kateru v'Indiah raste ǀ berem od uniga rod. ed. m Philosopha ǀ v' hisho vniga rod. ed. m Phariſerja ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna une rod. ed. ž vduve ǀ hisha vne rod. ed. ž boge matere ǀ unimu daj. ed. m ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ Kar ſe je bilu sgodilu vnimu daj. ed. m shlahtnimu Goſpudu od Kateriga ſe bere ǀ Christus je bil prishal h'unimu daj. ed. m zhudnimu vejeriu ǀ Nej grè edn k'unimu daj. ed. m bogatimu, inu nej rezhe ǀ Gdu je bil odpru usta uni daj. ed. ž poshreshni ribi ǀ Vni daj. ed. ž vduvi n'hozhete nastrani stati ǀ My ſmo vidili, kadar ta, inu un tož. ed. m greh ſo doperneſli ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt tož. ed. m+ ǀ ſpumnite na uniga tož. ed. m ži. neſrezhniga Gospuda ǀ je bil osdravil vniga tož. ed. m ži. glushza ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega tož. ed. m ži. treshi ǀ Gdu je bil pogaſel uno tož. ed. ž ſilnu gorezho Babilonsko pezh ǀ KulikajnKrat je leto, ali vno tož. ed. ž s. sapuvid prelomil ǀ unu tož. ed. s figavu dreu je bil Chriſtus preklel ǀ jeſt ſim v'letem, inu unem mest. ed. m grehu sapopaden ǀ de bote na tem, inu na vnem mest. ed. m ſvejtu lon doſegli ǀ de nej na unim mest. ed. m ſveiti shtrajfan ǀ vidi de taku oſtru na tem ſvejtu, inu na vnim mest. ed. m ſo shtrajfani ǀ hozhem jejſti v' tej, ali uni mest. ed. ž kambri ǀ kakor pod unem or. ed. m piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ bom ſaupil s'unem or. ed. m Angelom v'Reſodovejni ǀ veliko priasnost ima s' tem, inu unim or. ed. m ǀ s' uno or. ed. ž bogaboyezho ſophio ǀ uni im. mn. m stari S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ Vni im. mn. m ſlepij ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ eni ſo malu bulſhi kakor uny im. mn. m od katerih pishe Delrio ǀ unij im. mn. m pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel reſtargali ǀ neſte vnij im. mn. m verzhy is Canà Golileà ǀ Vnii im. mn. m folsh prizhe, kateri ſo bily poterdili ǀ Vny im. mn. m trye Mladenizhi ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ une im. mn. ž preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale vne im. mn. ž shene, od katerih Isaias pishe ǀ Od unih rod. mn. Duhounih, de ſò vuzheni ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu, inu ob vnijh rod. mn. Kazh od Katerijh S. Ioan: Karsnik govorij ǀ suetust unijh rod. mn. treh mladenizhu ǀ Se bodo vidili grehy vnih rod. mn. shenskih pershon ǀ ſe ym godi kakor unem daj. mn. Gospudem, od katereh S. Chryſostomus pishe ǀ ſmèm perglihat vnem daj. mn. hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ Gdu je bil savesal usta unim daj. mn. lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim daj. mn. nesrezhnim, od Katerih Ieremias pravi ǀ Spumnite na une tož. mn. m Angelze Seraphine ǀ kakor ſi bil sapelal vne tož. mn. m maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali ǀ je mislilna une tož. mn. ž zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle ǀ G. Bug na vneh mest. mn. zhudnih lujtrah mu ſe je bil perkasal ǀ s'unimij or. mn. hudobnimi ǀ s'unimy or. mn. beſsedamy skriunuſti polnimi
oskrbeti -im dov. oskrbeti, tj. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti nedol. s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio ǀ sdaj pak ſte ſi naprei vſeli vashe dushe oskerbeiti nedol. ǀ imaio eno kambro temu ſiromaku dati, inu ga s' potrebo oſkerbeti nedol. ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim 1. ed., inu negar Egypt ǀ tuojo sheno, inu otroke lepu oskarbish 2. ed. ǀ Bug naſs vſe oſkerbi 3. ed. ǀ edn drugiga brani, pomaga, inu oskerbi 3. ed. ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim oſkerbj 3. ed. ǀ G. Bug regera, oſkerbji 3. ed., inu vuzhji vſe ſtuari ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam oskerby 3. ed. ǀ kateri ner obilnishi oskerbj 3. ed. ſvoje shushabnize ǀ my yh oskerbimo 1. mn. s'shpisho, inu s'guantam ǀ de bi neopeshal ga oskerbè 3. mn. s'kruham ǀ lazhne, inu shejne je oskerbel del. ed. m ǀ ga je pelal v' oſhterio, inu ga je dobru oſkerbel del. ed. m ǀ naſs je oskarbel del. ed. m s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ de bi yh s' vinam oskerbil del. ed. m ǀ de bi to potrebno shivino oſkerbil del. ed. m ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem oskerbu del. ed. m ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela del. ed. ž, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ savupam v' Milost Boshjo, de ta naſs bo oſKerbela del. ed. ž ǀ Angeli ſò s' shpisho oskerbeli del. mn. m Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo oskrbeti se oskrbeti se: de bi imel s' shitam ſe oskerbeti nedol. sa ſedem leit ǀ sa to prihodno vezhnoſt ſe oskerbeiti nedol. ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti nedol. ǀ ſe oskerbi 3. ed. s' uſem tem kar meni de bo njemu potreba ǀ ſe neoskarbite +2. mn. s'tem ohzetnom guantam ǀ V'mladosti ſe oſkerbè 3. mn., s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali ǀ Poprej kakor mres pride s'dervami s'oſkerbè 3. mn., de po simi ſe grejeio
oskruniti -im dov. zastrupiti: kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti nedol. ǀ ſtrup nej mogal taiſtu ſerze oskrunit nedol. ǀ Bashlisk je hudizh, inu greh, kateri oskruni 3. ed., inu umori vſakatero dusho, katera ſe taiſtom perblisha ǀ En skarpian, kateri ſledniga oſkruni 3. ed., kateri ſe k'njemu pertisne ǀ s'nijh sapo oskrunjo 3. mn. semlo, inu luft ǀ hudobni ludje imaio v' ſvojh uſtah en takorshen ſtrup, de kadar eno persono oskrunio 3. mn., ſe nemore vezh osdravit ǀ Shegnane tvoje S. noge, inu petè, katere ſo bile taiſto kazhjo glavo poterle, katera vſe ludij je bila oskrunila del. ed. ž ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene gobe de bi ga neoskrunila +del. ed. ž
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
Osvald -a m osebno lastno ime Osvald: kakor Svetiga Oswalda rod. ed. Krajla, kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila (IV, 380) Sv. Ósvald (pribl. 604–642), kralj Severne Umbrije, mučenec
ošpegati -am dov. opaziti: Aſtrologus oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo, satoraj flisnu merka debi mogal kateriga oshpegat nedol. 2. ogledati si: Iosve ſvojm sholneriom de imaio pojti oshpegat namen. to oblubleno deshelo ǀ Grè ta shpegar, vſe fliſnu oshpega 3. ed. ǀ je vſſo semlo oshpegal del. ed. m
palatinski prid. dvorni: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski im. ed. m Herenfridus, od kateriga pishe papebrochius (V, 90) ← srlat. palatinus iz palatium ‛cesarski dvor’
Papebrohius m osebno lastno ime Papebrohij: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski Herenfridus, od kateriga pishe papebrochius im. ed. Morda je mišljen Papebróhij (1628–1714), jezuit.
par -a m 1. par: y shenka en paſs is diamantou, inu en par tož. ed. pantofelnou s' shlahtnimi Kamini ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber, kateriga veliku parou rod. mn. volou s' mejſta ganiti bi nebili mogli ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav rod. mn. volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti 2. eden od para: v'taiſtem ſò bilij par im. ed., inu par im. ed., ſamiz, inu ſamiza, mosh, inu shena od vſe ſorte shivali en par nekaj, nekoliko: ſledni bi en par groſhu neſhal ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom, inu deklam ← srvnem. pār ← lat. pār ‛par’ < ‛enak, enakovreden’; zveza en par je kalk po nem. ein paar.
pekel -kla m pekel: Ta Bug, ta sapuvid ta paku im. ed., katiri je v' Poſti je tudi ob Puſti ǀ kluzhi … is katerimi ſe sapera, inu odpera pakù im. ed. pomenio oblaſt podeliti gnado boshio ǀ ſe neboijsh pakla rod. ed., kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ hudizhy is pekla rod. ed. ſe usdigneio ǀ sdaj Bug ij perpustil s'pakla rod. ed. priti ǀ aku pogledam doli videm paku tož. ed. odpert, inu hudizhe, katiri na mojo dusho zhakaio ǀ Nebu je bil sapustu, inu k'nij doli v'Paku tož. ed. je bil shal ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal tož. ed. priſhla ǀ po vſi ſili hozhe njega do vekoma v'pakel tož. ed. perpravit ǀ ſe bote v'pakl tož. ed. vderle ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel tož. ed. potegne ǀ sdaj hudizhi po pakli mest. ed. mene valaio ǀ vſe drugazhi pravio tij kateri v' pakli mest. ed. ſe najdeio ǀ do vekoma v'pakli mest. ed. bo gorel ǀ sdaj hudizhi po paklu mest. ed. ga vulazhio Zapisi s korenskim e so zelo redki in omejeni na peto knjigo.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
Penefort m zemljepisno lastno ime Penjafortde Penefort cit. pril. osebno lastno ime Penjafortski: od kateriga pishe S. Raymundus de Penefort (III, 456) ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial Raymunda de Penefort (III, 500) → Penjafort
penzeljc -a m čopič: Letu nam poterdi penſelz im. ed., kateriga Malar v' roki dershj ǀ penſelz tož. ed. vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Malerij penselz tož. ed. ǀ de bi li enkrat penſilz tož. ed. potegnil ǀ S' penselzam or. ed. hualit ǀ Xeuxes je bil poſnal Apellesa s' eniga ſamiga shtriha, katiriga ie bil ſpenselzam +or. ed. ſturil ǀ s' jeſikam, ali pak spenselzam +or. ed. ← srvnem. pensel, bensel ← srlat. penicellus < lat. pēnicillus ‛čopič, ščetka’
perut -i ž perut: je bil dall duej veliki peruti tož. dv. ǀ njeh peruti im. mn. ſo te dobra, inu S. della ǀ je lahkejshi pres peruti rod. mn. letejti ǀ eny pak ſe najdeio kateri imaio peruti tož. mn. kakor Shtrauſ ǀ prezej pod peruti tož. mn. ſvoje matere ſe skrijejo ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh perutah mest. mn. noſio ǀ ſo pod perutami or. mn. zhloveske rokè imeli ǀ bi s' ſvojmy perutamy or. mn. ohladili te ſeshgane persy ǀ taku dolgu s'ſvojmy peruti or. mn. tepe, inu piha, dokler s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty or. mn. grejti ǀ je Mati tiga Nebeskiga Shenina, pod perutij or. mn. katere ſe nimaio nezh hudiga bati
pes p(e)sa m pes: pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.
petlar -ja m berač: ie bil prishal en petler im. ed. vus reſtargan ǀ Pride v' tvojo hisho en reſtargan, inu lazhen petlar im. ed. ǀ v' podobi eniga petleria rod. ed. ǀ v' podobi eniga petlerja rod. ed. ǀ kar dash petleriu daj. ed., ſam ſebi dash ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju daj. ed. dati ǀ persten s' roke vſame, inu petleri daj. ed. ga da ǀ najde eniga petleria tož. ed. polovizo od mrasa mertviga ǀ na gaſsi eniga petlerja tož. ed. najdesh ǀ petlery im. mn. bodo djali, nam nej kotel nikuli almoshne dati ǀ ſam Bug skuſi roko teh petleriou rod. mn. almoshno praime ǀ Sam Gospud Bug ſe je v' podobi teh petlariou rod. mn. prikasal ǀ ga pujdem is vſt teh petlerjou rod. mn. jamati ǀ Pride v'podobi teh petlerju rod. mn. proſsi en vinar ǀ bi neperpuſtil tulikajn petlariau rod. mn. na Svejti ǀ vbosim petlerjom daj. mn. yh daste ǀ vſe kar petleriom daj. mn. dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam, pſſam, kakor pak petleriam daj. mn. ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila, is katero petlerjam daj. mn. je almoshno dajal ǀ nepodelijsh en piſilz kruha petlariom daj. mn. ǀ ſtukrat vezh bosh v' nebeſſih prejel, kakor ti petlarjom daj. mn. dash ǀ na semlo Bug je poſtavil bogate, inu petlerie tož. mn. ǀ lazhne petlerje tož. mn. pak s'palzo s'hishe ſtepejo ǀ danarie je tem vboſim dal, inu ſame petlarie tož. mn. je goſtil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej petlery or. mn. Lazarus ǀ kakor je on dellal s'petlarij or. mn. ← bav. nem. Pettler < srvnem. betelære ‛berač’
piseljc -a m košček, grižljaj: karsheniki pak shivem eniga piſselza rod. ed. kruha nepodadò ǀ od hishe, do hishe je petlal, inu en piſilz tož. ed. kruha proſſil ǀ katere vidio na terniku en dober piſſilz tož. ed. prezei ſe v'niega saletò ǀ kakor pod unem piſſelzam or. ed. medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam or. ed. tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ vaſhi piſilzi im. mn. kruha, vashe restergane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio ǀ na drobne piſilze tož. mn. yh s' ſobmij reſtarga ǀ k'sadnimu je bil sapovedal njega na drobne piſilce tož. mn. reſekat ← bav. nem. Bißlein ‛košček, grižljaj’
plakati -am nedov. jokati se: enimu Krajlu ſe nespodobi jokat, inu plakat nedol. ǀ kadar ugleda letu meſtu, ſe zhes taiſtu ſazhne milu plakat nedol. ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati nedol. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio 3. mn. plakati se jokati se: sakaj Moj slatki Jesus ti ſe taku mozhnu plakash 2. ed. ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij vus volni svejt ſe joka, inu plaka 3. ed. ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj +vel. 2. ed., inu negrimaj ǀ kadar je bil vgledal tu Meſtu ſe je zhes taiſtu plakal del. ed. m ǀ Ah moje lubu meſtu Jeruſalem … kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu del. ed. s
podpisati -pišem dov. podpisati: kateri kirkuli je eden njemu enu ſupplicirajne, ali proshno sapiſsano dal prezej je doli ſedil, inu kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal del. ed. m podpisati se podpisati se: vam dam ta beli popir, inu ſe podpiſhem 1. ed. ǀ volnu h'temu pervolj, ſe podpiſhe 3. ed. ǀ s'ſvojo laſtno kryvio ſe podpishe 3. ed. ǀ Ah N: N: podpiſhiteſe vel. 2. mn. temu s: Mijru, s'kusi kateriga priatelni Boshij bodete ratali ǀ sazhne proſſit sa nyh sakonsko vero, inu lubesan, de bi ſe podpiſſal del. ed. m ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit, de bi ſe podpiſsal del. ed. m, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize Catharine ǀ vſelej ſe je potpiſſal del. ed. m Servus Servorum Dei
pogubljenje -a s pogubljenje, poguba: velik faratar je bil Saul, katiri je bil ſvojo Hzher Davidu dal, de bi ona njegou pogubleine im. ed. bila ǀ letu tudi je bilu pogublejne im. ed. vſiga volniga ſvèta ǀ ena Iudinia Ester imenuana je bila njega pogublejnie im. ed. ǀ Faraon skuſi ſvojo tardouratnoſt je bil urshoh ſvojga pogubleina rod. ed. ǀ naſhe duſhe od vezhniga pogublejna rod. ed. reshit ǀ poprej je hodila po tem potu tiga pogoblejna rod. ed. ǀ je bil rejshal suoje mestu od tiga pogublejnia rod. ed. s'kusi proshno ǀ reishi tvojo dusho od pugubleina rod. ed. ǀ jeſt bi hotel vejdit, zhe je urshoh bil njegoviga pogobleina rod. ed. ǀ letu ſe sastopi od pogulejna rod. ed. Ierusalemskiga mesta ǀ s' vashmi grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi, inu pogubleinu daj. ed. ǀ inu tekla k' pogoblejnu daj. ed. ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu pogublejnu daj. ed. ſte obernili ǀ vſih vishah yszhe njega v' greh, inu tu vezhnu pogubleine tož. ed. perpravit ǀ ijh bo v'tu vezhnu pogublejne tož. ed. obſodu ǀ vus volni zhloveski Spol s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne tož. ed. ſo bilij perpravili ǀ sa volo Kateriga tulikajn taushent dush v'tu vezhnu pogublejnie tož. ed. pade ǀ poberite ſe s'Ajdy v'tu vezhnu pogubleinie tož. ed. ǀ vezhnu pogobleine tož. ed. ijſzhe ǀ neſhelish ſmert, inu pogoblejne tož. ed. tiga greshnika ǀ ſe je jokal na pogubleinu mest. ed. teh dush ǀ inu Angely tvoy brati shalujemo na tvoim pogublejni mest. ed. ǀ G. Bug je s' ſvojmi miloſtmi ozhmi na nas pogledal, inu nas rejshil pred ſmertio, inu pogublejnam or. ed., kateru nam je Turk shugal ǀ Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio pred pogubleinam or. ed. obvarvala
poklicati -ičem dov. poklicati: sapovej hishnem eniga Mashnika poklizat nedol. ǀ Tebe ò S. Clara sa prizho poklizhem 1. ed. ǀ sakaj tulikajnkrat ò milostivi Gospud to greshno dusho poklizhesh 2. ed. ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata nar parvu poklizhe 3. ed. ǀ vſo shlahto vkupaj poklize 3. ed. ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio 3. mn. ǀ poklizheo 3. mn. hitru Mashnika ǀ poklizi vel. 2. ed. ga ſamkaj inu Bosh shlishal, de nezh nesna ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal del. ed. m ǀ je njo v'ſabbato is tiga Svejta poklizhal del. ed. m ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre ukupaj poklizala del. ed. ž ǀ ſta bila Aſtrologe poklizala del. dv. m ǀ ſò shlahto, inu ſoſeſsko vkupaj poklizali del. mn. m
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
ponuditi -im dov. ponuditi: n'hozhe sa Iogra imèti, kateri ſam ſe pride punidit nedol. (I/2, 2) ǀ Gdu bode tedaj taku hudoben, taku tardouraten de rad, inu volnu nebode vſel ta ſveti mijr, kateriga ſam G: Bug taku milostvu nam ponudi 3. ed. (I/1, 13)
portugalski -a prid. portugalski: Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku im. ed. s, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal vni ſlushabnik Portugalskiga rod. ed. m Kraila ǀ kateriga danaſs je meni poſsodila krajliza Elisabeth Portugalskiga rod. ed. m krajla Hzhi ǀ V'Portugalski mest. ed. ž desheli v'tem meſti Linares je bil en kovashki hlapez → Portugal
posoditi -im dov. posoditi: ga proſsi, de bi hotel njemu poſſodit nedol. trij hlebe kruha ǀ ſe sgovariash de nepremoresh poſsodit nedol. ǀ enimu ſoromaku poſodish 2. ed. en mernik shita ǀ zhe eden kaj poſſodi 3. ed., hozhe de duakrat tulikajn je niemu povernenu ǀ kakor ſe poſsodi 3. ed., taku ſe poverne ǀ poſodi vel. 2. ed. ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti ǀ Posodi vel. 2. ed. nam tedaj O shaloſtna Boshja Mati! tvoje perſerzhne ſolſe ǀ Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil del. ed. m, inu perpiſsat perpustil ǀ s'taistom blagom kateru Bug je tebi poſsodil del. ed. m ǀ je rajshal terjat denarje, katere ozha je bil poſodil del. ed. m ǀ ſim njemo poſsodel del. ed. m ǀ je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila, katero je bila poſſodila del. ed. ž ǀ vsimite vaſh fazonetel … kateriga danaſs je meni poſsodila del. ed. ž krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi ǀ presdobizhka obenimu nejste Kaj poſsodili del. mn. m
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
postavljati -am nedov. 1. postavljati: pred kateriga S: noge, krajli suoje krone postaulejo 3. mn. (I/1, 85) ǀ Jesus je gartroshe tergal, kranzelne pletel, na Henricuſavo glavo poſtaulal del. ed. m (V, 101) 2. govoriti, pisati, navajati: grosnu shaloſten, inu preſtrashen poſtaula 3. ed. cœpit tœdere, & pavere (IV, 450)
potreben -bna prid. 1. potreben: kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen: kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
povzdigniti -nem dov. povzdigniti, dvigniti, povišati: imamo naſhe ozhy v'Nebu polsdignit nedol., inu G. Boga pohleunu sahvalit ǀ Zhes Hieruſalemsku meſtu s' slatimi peruti te huale polsdignem 1. ed. ǀ Milost Boſhia nikar li ſpumni na njega, ampak tudi v'Nebu ga polsdigne 3. ed. ǀ ta naſs v'Nebu pousdigne 3. ed. ǀ Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga: Namrezh de je taku viſsok, de ſvoj verh poſdigne 3. ed. zhes oblake ǀ sakaj tedaj vednu vashe ozhy v' nebeſſa nepolsdignite +2. mn. ǀ S. della, katera v'Nebu yh polsdigneio 3. mn. ǀ Synuoij pak veliku krat polsdigneio 3. mn. hisho ſvojga Ozheta, de ſi lih obene erbiszhene nej só imeli ǀ kadar kejkej terpite vaſho miſsu v'Nebu polsdignite vel. 2. mn. ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil del. ed. m kakor S: Paula ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel del. ed. m ǀ ie njega polſdignil del. ed. m zhes ſemlo, inu Nebu ǀ Gospud Bug je shnjo pousdignil del. ed. m ǀ Kir s' ſvim ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal del. ed. m ǀ Pſalmiſt je tudi ſvoje ozhy posdignil del. ed. m v' Nebeſſa ǀ Gospud Bug je bil njega zhes vſe Angele posdignil del. ed. m ǀ Pomozhniza naſha … viſsoku ſe je polsdignila del. ed. ž ǀ Kakor Maria Madalena, Katero vſaK dan Angelzi ſo polsdignili del. mn. m taKu viſoku, de Nebeſko Musiko je shlishala ǀ drusiga neshelj ampak naſhe isvelizhejne, bi ſe pobulshali, inu njeh ozhy, inu ſerza v'Nebu polſdignili del. mn. m ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili del. mn. m povzdigniti se 1. povzdigniti se, dvigniti se: je hotel she viſokejshi ſe polsdignit nedol., inu glih tem Seraphinom ratat ǀ nihdar od semle zhes eno pednio ſe nemore polsdignit nedol. ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam ſe polsdigne 3. ed. ǀ ta kateri previſoku ſe posdigne 3. ed. preglaboku pade ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio +3. mn. ǀ Mahomet is eniga gmain zhloveka ſe je gori polsdignil del. ed. m ǀ ſe je kiekaj gori pousdignel del. ed. m ǀ v' ſveta nebeſſa ſe je bil posdignil del. ed. m 2. upreti se: Semkaj ſe rajma tu kar pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. zhes kateriga ſe je bil polsdignil del. ed. m Ioannes Fridericus Saxonski Firsht
požreti -em dov. požreti: hudizhy hozheo mene poshrejti nedol. ǀ od uſeh kraju ukupaj letio h' tej merhi, inu vſy jo zukajo, inu poshreiti nedol. hozheo ǀ ena riba vekshi, poshre 3. ed. eno mainshi ǀ Ah! kaku ſe neodpre semla, de eno takorshno greshinzo v' paku neposhre +3. ed. ǀ paku odperte vſta dershi, de bi vas posherl del. ed. m ǀ je bil posherl del. ed. m en kamen ǀ ſtu glau zhloveskih, katire je bil poshrel del. ed. m ta groſoviti Crocotil ǀ pod unem piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl del. ed. m ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi, katera je bila Iona Preroka posherla del. ed. ž ǀ de bi semla ſe neodperla, inu tebe neposherla +del. ed. ž ǀ Bug nej bil odperl morje de bi Faraona posherlu del. ed. s ǀ per eni vezhery ſta bila posherla del. dv. m vſe kar ſta imela ǀ moy ſourashniki ſe ſo vkupaj sbrali, de bi mojo dusho posherli del. mn. m ǀ lete garde ſo bile posherle del. mn. ž te lepe debele
pred predl. I. s tož. pred: pred kateriga S: noge, krajli suoje krone postaulejo ǀ mij shelimo, pred tu rumenu ſonze Boshijga oblizha priti ǀ aku hozhemo pred oblizhe Boſhje priti ǀ ſe bom podstopil priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Kadar vij ste bil predme pokleknil II. z mest. pred: pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala III. z or. pred: s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom ǀ gorezhi steber je shal prèd Israelitery ǀ prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio ǀ pret trydesetmy lejti ſim bila ſnoſſila ǀ preb Buagm pak je velika pamet ǀ On ſe prednami ponisha Vezljivost z mest., ki se pojavi le v navedenem zgledu, je verjetno pomota.
predajati -am/-em nedov. prodajati: Sazhne kupzhuati, shleht blagu sa dobru predajati nedol. ǀ kadar Iudje je bil naſhal v'Templi predajat nedol. ǀ nimash poper, inu ſishganu vſinie sa dobru predaiat nedol. ǀ Ali ti hudobni Iskariot! Veiſh gdu ie leta Kateriga predaiaſh 2. ed. ǀ yh predajæ 3. ed., inu samejnia sa lete rezhy kateryh obilnu na semli ſe najdeio ǀ pravi de je norz vni kateri eniga kojna predaia 3. ed., inu tadle tiga koina povej ǀ zhernu tardu meſſu, kakor kuinsku meſſu predaieio 3. mn. sa dobru ǀ eny predajeio 3. mn., drugi kupujeio, eny ſò per dobizhiku, drugi per sgubizhiku ǀ shleht blagu sa dobru predajejo 3. mn. ǀ ſvoje blagu s' folsh perſego predajaio 3. mn. ǀ nyh blagu vagaio, inu predejeio 3. mn. ǀ je aubize, inu kapize sa otroke dellal, inu predaial del. ed. m ǀ Antistenes Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal del. ed. m ǀ JESUS je noter shal v' Tempel, inu je sazhel unkaj goniti te kateri sò notri predajali del. mn. m, inu kupvali ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht blagam golufali, inu predragu predaiali del. mn. m predajati se prodajati se: ſe taku offertnu oblezhejo kakor de bi shle na ſemein ſe pradaiat namen.
pregnati -ženem dov. pregnati, izgnati: je imel te paklenske spake premagat, inu is Egypta pregnati nedol. ǀ Ceſſarju Henricu VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall kateriga obena arznia nej mogla pregnat nedol. ǀ ta ſvetla Daniza preshene 3. ed. to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti vus volni ſvejt ǀ nuzna, inu shlatna arznia! Katera od naſs preſhene 3. ed. vſe duhoune bolesni ǀ de bi hudizha od njega pregnal del. ed. m ǀ ta proshna bò Turka od Dunaia, inu od nashe deshele pregnala del. ed. ž ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala del. ed. ž ſmrad ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali del. mn. m petnajst taushent hudizhu ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk so bile pregnale del. mn. ž
preklet -a prid. preklet: leta je preklet im. ed. m od Nebeſſ, inu semle ǀ de bi napolnil tajſti ſtol is kateriga ta prekleti im. ed. m dol. Judesh je bil padil ǀ Prekleta im. ed. ž je bila Iezabela, ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ do vekoma bom fardamana, precleta im. ed. ž, inu neſrezhena jeſt ǀ Oh preleta im. ed. ž. doshrejsna riba ǀ pojdi tedaj ti prekletu im. ed. s truplu s'mano pred tiga Pravizhniga Rihterja ǀ Oh precletu im. ed. s taku molzhajnie ǀ katiri dershè vuk tiga pananiga Luter Martina, inu tiga prekletiga rod. ed. m Calvina ǀ sa volo te preklete rod. ed. ž faratarje ǀ oni preproſti ſò tvoj prekleti tož. ed. m dol. ſvit gor vſeli ǀ ſapuſtim moio prekleto tož. ed. ž dusho vſijm hudizhom ǀ vſe skusi taisto njegovo precleto tož. ed. ž peiſsem poje ǀ drugu jutru ta shegnana ſemla tu prekletu tož. ed. s truplu vun vershe ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali, kadar takorshni prekleti im. mn. m ludje, bi yh nebily vuzhili ǀ Inu cilu ſo bile preklete im. mn. ž te nerodovitne ǀ de namrezh te duſhe katere ſo nerodovitne, katere nemaio ſad dobriga S. djania de od G. Boga bodo preclete im. mn. ž ǀ prekleta im. mn. s vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ Ah kulikajn takorshnih prekletih rod. mn. Salamander ſe najde ǀ satorai vtopi v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete tož. mn. m grehe
premišljajoč delež. premišljujoč: K'poterdejnu tiga shlushi tu Kar samerKaio neKateri S. Vuzheniki, premishleozh taiste beſsede S. piſsma ǀ poterpeshlivi Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga terpleina, kateru Bug je bil njemu poslal, premishleozh; de tu kratku terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje na vnem ſvejti ǀ S. Evangeli, de bi nas opominal zhaſtiti, inu moliti ta S. S. Sacrament, kateriga skriunoſt, inu urednoſt premisleozh S. Bernardus je bil saupyl ǀ ſe troshtam, de leto premiſleozh nyh shiveinie bodo pobulshali ǀ Oh kaj s'en ſtrah, kaj s'ena britkost bo takrat te greshne obshla! kateru premiſhleozh je djal S. Bernardus ǀ premishleoz to posledno uro Svetniki ſe ſo potili
priklanjati se -am se nedov. priklanjati se: vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat nedol. timu isvolenimu hribu Carmelu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo ſtreshe, perklaina 3. ed., zhaſti, inu huali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge, lete neshalujeio, de ſe edn ym neperklaina +3. ed. ǀ Katerimu ſe perklajneio 3. mn. ǀ en ſam zhlovek ſe nej njemu perklajnal del. ed. m ǀ vſy ſe ſo njemu perklainali del. mn. m
priložnost -i ž priložnost, prilika: perloshnoſt im. ed. ſturj tatù ǀ ſledna skushnaua, inu huda perloshnost im. ed. taisto v'greh perpravi ǀ sledna huda perlohnost im. ed. v'greh ga perpraui ǀ od hudiga touarshtua, inu hude perloshnoſti rod. ed. ſe lozhit ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti daj. ed. ǀ ſame yſzheio perloshnoſt tož. ed. s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ en dan je bil perloshnoſt tož. ed. nashal shnio govorit ǀ Gualbertus je dobro perloshnost tož. ed. imel ſe nad nijm mashzuat ǀ de na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti mest. ed., inu fraj voli shiveti ǀ nemore nedolshan v'perloshnoſti mest. ed. hudi oſtati ǀ gre to ner dalnishi Zerku, de s'leto perloshnoſtio or. ed. obhodi vſe gaſſe, inu de ſrezha tiga kateriga yszhe vidit ǀ skushnave hudizhave, inu hude perloshnoſti im. mn. ſo ſturile de ſi boshje ſapuvidi prelomil ǀ na ſvejtu ſo velike parloshnoſti im. mn. Boga reshalit, inu dusho fardamat ǀ je bulshi shena, kakor mosh biti, ſakaj nimaio tulikajn perloshnoſti rod. mn. v'greh paſti, kakor moshje ǀ Sim beyshal od takushnih perloshnosti rod. mn., inu ſim pokuro dellal ǀ vſyh pérloshnosti rod. mn., katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval ǀ vſe perloshnoſti tož. mn. yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti tož. mn. yszheio ǀ imash vſe parloshnoſti tož. mn. perneſti ſad vezhniga nebeskiga lona
pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti: hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se: k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati: Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti: Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas: Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m
privleči dov. privleči: ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi nedol. ǀ je bil krish perulekil del. ed. m na hrib Calvariæ ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal, inu Kadar ga je bil na prah perulekal del. ed. m, je K'ſijnu dial
prositi -im nedov. prositi: sazhne S. Juria proſſit nedol. ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit nedol. ǀ Boga hozhe objeti, inu sa gnado proſsiti nedol. ǀ Sa ſvojga blishniga isvelizhajna proſſiti nedol. ǀ s'kusi Natana sa myr poſsiti nedol. ǀ ſam njega gre iskati, inu klizat, inu proſsit nedol. ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit namen. ǀ ti gresh porſſit namen. leto vbogo vduvo ǀ Inu vener zhes vſe letu poshilash sa myr proſit namen. tiga hudobniga zhloveka ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim 1. ed. ǀ vaſs proſsim 1. ed. sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ shelim, inu proſsem 1. ed. vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. ed. ǀ satoraj vaſſ proſſimc 1. ed. variteſe ſa Boshjo volo ǀ neproſsim +1. ed. drugu, temuzh de bi en sgon kupu s'eno cerqvu ǀ druſiga neproſſim +1. ed., ampak de bi tvoje oblizhe vidil ǀ tarkash, inu proſsish 2. ed. de bi tebe k'ſebi perpuſtil ǀ Sabſtoin proſſish 2. ed. sa myr ǀ tuoje s. Rane kashesh inu sa naſs proſsjsh 2. ed. ǀ sa katero proſish 2. ed. ǀ proshish 2. ed. de bi Bug tebi odpuſtil tvoie grehe ǀ vener ta vſmileni Gospud naſs proſsi 3. ed. sa myr ǀ pride pak en bushiz proſsi 3. ed. en viner ǀ proſſi 3. ed. de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar ǀ proſi 3. ed. de bi njegovo proshno vshlishali ǀ kakor on ſam shelij, inu proſsj 3. ed. ǀ obedn neproſſi +3. ed. vina ǀ de bi hitrej, inu lushej doſegli kar proſſimo 1. mn. ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo, inu proſsimo 1. mn. ǀ obeniga neproſsimo +1. mn., de bi ſa naſs molil ǀ lubesan tiga Ozheta vam nemore odpovedat, kadar proſſite 2. mn. ǀ aku nedoſeshete, kar proſsite 2. mn. ǀ ſakaj vy neproſſite +2. mn. kakorsno gnado od mene ǀ bugaio, inu pohleunu kralizo Nebesko proſſio 3. mn. ǀ naſs proſsio 3. mn. de bi myr s'Bugam ſturili ǀ gredò v'kloshter proſio 3. mn. ſa koſilu ǀ ty vboſy vas neproſſio +3. mn. de bi vſe kar imate taiſtom dalli ǀ Ceſar odgouorij, proſsi vel. 2. ed. kaj drugiga ǀ s' S. Bernardam pohleunu proſſimo vel. 1. mn. ǀ Obernimo ſe k' Nashimu Odresheniku Chriſtuſu Jesusu, ter proſſimoga vel. 2. mn.+ ǀ vuzhite yh, sfarite proſſite vel. 2. mn. yh ǀ vy pak proſsite vel. 2. mn. sa naſs, de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli ǀ proſſitega vel. 2. mn.+ de bi Sveti Sacrament urednu vshili ǀ kakor je nekadaj proſſil del. ed. m ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ tiga punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil del. ed. m ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil del. ed. m ǀ sa tiga volo je Boga prosil del. ed. m ǀ Iob nuzh, inu dan je skerbel, inu Boga proſsjl del. ed. m, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili ǀ Ie proſsu del. ed. m Salomon sa modrust ǀ od kateriga je proſſu del. ed. m reishen biti ǀ dolgu zhaſſa je Boga broſſil del. ed. m, de bi ga reſvetlil ǀ je proſſila del. ed. ž, de bi sharh odperli ǀ Ie proſsila del. ed. ž Madalena saodpushzhajne suojh grehou ǀ menjo de bi leta neproſsila +del. ed. ž suojga krajla ǀ duhouni ſo gà proſſili del. mn. m ǀ vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili del. mn. m, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili del. mn. m njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ de ſi lih ſo tarkale, inu proſſile del. mn. ž vener ym nej hotel odprejti ǀ ſo potle terkale, inu proſsile del. mn. ž ǀ ſo proſile del. mn. ž, inu djale
Protogenes m osebno lastno ime Protogen: Spumnio na ta lepi peld, Kateriga Protogenes im. ed. je bil ſmalal, inu Demetrius je veliku taiſtiga shtimal (II, 68) ǀ Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine Diane kateriga je bil ſmalal Protogenes im. ed. (III, 572) Protogén, gr. Πρωτογένης (4. stol. pr. Kr.), slikar in kipar
prsi -i ž mn. prsi: kadar eno shensko pershono perſy im. mn. bolè ǀ nie oblizhe je bilu taku respraskanu, inu odertu, inu nje perſij im. mn. taku rastargane, de grosa je bilu gledat ǀ zheſs bolesan teh perſy rod. mn. ǀ ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili, katera Boginia je bila polna persy rod. mn. ǀ je perpuſtila ſvoje perſy tož. mn. odtergat ǀ ſvoje persy tož. mn. mu pokashe katere uſe gnile ǀ na nage kolena poklekneio, na perſi tož. mn. klukaio ǀ v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage bele perſij tož. mn. kasala ǀ s'vurelo vodo suoje persi tož. mn. ſi oparjo ǀ sdere ſvoj mezh, ter tiga perviga Slona v' parſy tož. mn. vbode ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi tož. mn. s'brona ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe tož. mn. pertiſne ǀ Ta drugi ga ſadene v'perſi tož. mn. ǀ je slonil na perſih mest. mn. Chriſtuſa Jeſuſa ǀ na perſyh mest. mn. je raka imela ǀ ena shila v'perſih mest. mn. mu ſe uterga ǀ po nagih perſah mest. mn. ſe tolzhe ǀ de bi mij bilij taku ſrezhni, Kakor je bila S. Catharina ſenesis, Kateri vunkaj s'persſam or./rod. mn. nje Nebeſhki ſhenin Christus Ieſus ij je bil ſerce vſel
pustiti -im dov. 1. pustiti: G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti: zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti: ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti: Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se: tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
Rafael -a m osebno lastno ime Rafael: Archangel Raphael im. ed. je timu mladimu Tobiaſu djal ǀ Brumen, inu pravizhen je bil ta stari Tobias, od kateriga Raffael im. ed. je djal ǀ v' tovarshtvi Angela Raphaela rod. ed. ǀ Sakaj neposhlete Archangela Raphaela rod./tož. ed. ǀ perglihat Archangelu Raphaelu daj. ed. Ráfael, gr. Ῥαφαέλ, nadangel (SP Tob 8,2)
Rajmundus -da m osebno lastno ime Rajmund: Leto reſnizo nam more potredit Raymundus im. ed. de Pegnafort ǀ od kateriga pishe S. Raymundus im. ed. de Penefort ǀ enkrat Petrus Raymundus im. ed. Capuanus nje Spovednik je proſſil ǀ Kakor Zacheus, de bi jetnike reshil s'lastno Pershono, Kakor Raijmundus im. ed., de di nuzh, inu dan v'cerqvi prebival, inu molil ǀ kokar ſo bile Raymundu daj. ed. ſturile ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial Raymunda tož. ed. de Penefort 1. Sv. Rájmund Penjafórtski (pribl. 1175–1275) 2. Bl. Rájmund iz Capue (13.–14. stol.), dominikanec
rana -e ž rana: rana im. ed. je bila mertvashka ǀ Jelen kadar je vſtrelen tezhe yskati enu sheliszhe Ditamus imenovanu, is katerem ſturj, de ſtrela is rane rod. ed. vun pade ǀ K'snaminu te savese eno rano tož. ed. ſi ſturita na roKi ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano or. ed. obarual, inu reshil ǀ S. Rèshne Rane im. mn. katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie bodo vpyle mashzuvaine ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran rod. mn. Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ njemu suoje S. Rane tož. mn. kashe ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tož. mn. tem gobaſtom ǀ v' tvojh Svetih Ranah mest. mn. ǀ kateriga je bil sapezhatil s'ſvojmy S: ranamy or. mn. ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi Rani or. mn.
Razodevenje -a s stvarno lastno ime Razodetje: taista loterza, od katere Resodivejne im. ed. pishe ǀ govorj S. Joannes v' Reſodivejni mest. ed. ǀ Tu S. Rus. T., katere je vidil S. Joannes v' Resodovejni mest. ed. ǀ bom ſaupil s'unem Angelom v'Reſodovejni mest. ed. ǀ v' Resodivejnu mest. ed. je imel enu takorshnu prikaſajne ǀ uni grosovitni Lintvorn, od kateriga piſſe S. Ioannes v'Resodivejnu mest. ed. ǀ Lete resnize en ſpomin imamo v' Resodoveinu mest. ed. S. Joanneſa ǀ Berem v'Reſodivejni mest. ed. na pervi poſtavi ǀ S. Joanneſu v' Resodovejnu mest. ed. ǀ je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu mest. ed. ǀ Piſhe S. Ioannes v'Reſodivejnu mest. ed. letu zhudnu prikaſajne ǀ kateriga je vidil S. Joannes v' Rosodivejni mest. ed. ſtati na ſrejdi Paradisha Razodétje (sv. Jáneza), zadnja knjiga SP
rezan -a prid. 1. rezan: Nej super G. Bogu en lep Altar is resaniga rod. ed. m kamina ǀ modroſt veliko is tiga groba, kateriga ſebi, inu ſvojm 4. bratam v' tem meſti Modin je bil ſturil s' lepiga beliga reſaniga rod. ed. m Kamena ſiſidat 2. obrezan: Sdaj vam bom povedal kaj bom mojmu vinogradu ſturil … Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut imà podert biti, de bo poteptan, ga hozhem puſtiti v' puſtoti leshati, de nebo ni resan im. ed. m ni koppan, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu
Rimar -ja m prebivalsko lastno ime Rimljan: Ceſſar Auguſtus ta pervi Ceſſar na ſemli, nad kateriga ſrezho cell ſvejt ſe je zhudil: kumaj ie imel 15 lejt, de Rimary im. mn. ſo bili njega isvolili ſa nyh Generala ǀ Rimarij im. mn. kadarkuli ſo shitu posheli, prezei ſo tej Bogini Ceres s'shita en kranzel ſturili ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom daj. mn. dellal, de veliku milionou slata ſo koshtali ǀ vſe Rimarje tož. mn. je bil v'goſtie povabil ǀ Nu pravi ozha Nebeſhki vij Iudij sazhnete martro moiga Sijna Iesuſa s'Rimskimi sholnerij, inu s'laternami, iest tudi vaſs hozhem shtrajfat s'Kusi Rimarije tož. mn., Katere bodo Titus, inu Veſpasianus perpelali → Rim, → Rimljan, → Rimljar
Rodanus m zemljepisno lastno ime Rodos: Plinius pishe, de krajl Demetrius s' veliko vojsko, je bil oblegil tu shlahtnu meſtu Rodanus im./tož ed. … Purgary … Spumnio na ta lepi peld, Kateriga Protogenes je bil ſmalal, inu Demetrius je veliku taiſtiga shtimal, tiga na meſtni Syde poſtavio, kadar Demetrius ſagleda ta peld, inu vidi de meſtu ſe nemore vſeti, de bi tudi ta peld konz nevſel, ſazhne vupyti Siſte, ſiſte miles (II, 68) O dogodku v mestu Ródos na istoimenskem gr. otoku piše Plinij Starejši v Naturalis historia VII, 126: … Rhodum non incendit rex Demetrius expugnator cognominatus, ne tabulam Protogenis cremaret a parte ea muri locatam; → Rodi.
Rufus m osebno lastno ime Ruf: tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander, inu Ruffus im. ed. ſta dua ſveta Marternika ratala (V, 155) Sv. Rúf, lat. V Rufus, sin Simona iz Cirene, učenec apostola Pavla (SP Mr 15,21)
saksonski -a prid. saksonski, saški: zhes kateriga ſe je bil polsdignil Ioannes Fridericus Saxonski im. ed. m Firsht ǀ shiviga ſo bily vjeli Saxonskiga tož. ed. m ži. Firshta (I/2, 211) ǀ druge je poſtauil v' Engelenderske, oleenderske, Brandenpurgavske, soksonske tož. mn. ž, inu druge takorshne deshele (V, 141) → Saksonar
Samaritanar -ja m prebivalsko lastno ime Samarijan: uni dobrutlivi Samaritanar im. ed. ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner im. ed. ǀ kateriga ſo ty paklenski rasbojniki ranili hushi, kakor uniga ſamaritarnja tož. ed. ǀ s'raven druge Bogove ſte molili, kakor ſamaritanary im. mn. ǀ ſmo Kakor ſamaritanery im. mn., Kateri ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto shtrajfani ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie tož. mn. shtrajfal ǀ s'raven shterne ſidij inu ternikam ſvoje lubesni te greshne ſamaritanarje tož. mn. lovij Samarijáni, prebivalci mesta in pokrajine → Samarija
Sejselius m osebno lastno ime Sejselij (?): Inu nebodimo taku nepametni kakor Ludovicus II. Franzoski krajl od kateriga pishe Claudius Seiſselius im. ed.
Sekundus m osebno lastno ime Sekund: Leto resnizo je dobru ſposnal ta Vuzheni Philoſophus Secundus im. ed., kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus (IV, 414) Verjetno je mišljen govornik Júlij Sekúnd, lat. Iulius Secundus (druga polovica 1. stol.).
senca -e ž 1. senca: ſenza im. ed. S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ ſama ſeniza im. ed. Petrava ſledniga bolnika je oſdravila ǀ li ena Seniza im. ed. je bila vni oblak, Kateriga jest nekadaj ſim vidil ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla, shnable pak blede, inu zherne od lakoti ſo imeli, kakor ena ſiniza im. ed. po mesti ſo hodili ǀ obene shkode ne ſturij, inu ſenze rod. ed. velike ne della ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi daj. ed., prahu, vodi, peinam ǀ Zhlovek pak je perglihan ſenzi daj. ed. ǀ gre inu popoti ſe v'eno ſenizo tož. ed. poſtavi ǀ oblak, kateri ym je ſenzo tož. ed. dellal ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi mest. ed. ǀ ga najde veni ſenizi mest. ed. dremat ǀ pod ſenzo or. ed. figoviga flaishtra 2. zelo majhna količina: ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy, katere eno ſenzo tož. ed. imajo te ſuper vere 3. prispodoba: ſo bly ena ſenza im. ed., ali figura offra S. Mashe ǀ offrij stariga Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza im. ed. naſhiga offra ǀ eno ſenzo tož. ed. Nebeſkiga Krajlevſtua pokaſal ǀ je hotel eno ſenizo tož. ed. tega iſvelizhajnje ſvoym Iogrom pokasat ǀ skuſi ſenze tož. mn., inu figure je taiſtu oſnanil
Sesostres -ra m osebno lastno ime Sesostris: kadar krail Seſostres im. ed. ſe je pelal v'ſvoje Mestu (I/1, 114) ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana … nikar trij perſileni krajli, kakor ſeſostra tož. ed. (I/1, 115) Mišljen je eden treh egip. faraonov 12. dinastije (1971–1839 pr. Kr.) s tem imenom.
sijati -je nedov. sijati: kadar deſs grè, ali ſonze ſije 3. ed. ǀ je bil smalal eniga goloba, v' kateriga je ſonze ſialu del. ed. s ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe, na ſtrani pak ſonze, de je v' leta borsht ſialu del. ed. s ǀ na kateriga mozhnu ſonze je ſialu del. ed. s
Silvester -tra m osebno lastno ime Silvester: kateriga S. Silveſter im. ed. Papesh skuſi ta Sveti karſt od teh nagnusnih gob je bil osdravil (V, 157) ǀ NA DAN S. SILVESTRA rod. ed. (III, 43) Sv. Silvéster I., papež (314–335)
Simeon -a m osebno lastno ime 1. Simeon: Simeon im. ed. 120. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon im. ed. mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ kakor je shal ta ſtari Simeon im. ed., od katiriga pishe S. Lukesh ǀ Bogudopadezh jebil ta stari ſimeon im. ed., od kateriga stoij piſsanu ǀ raunu letu je prerokoval ta Stari Simion im. ed. ǀ je vezhkrat ſpomnila na prerokovajne S. Simeona rod. ed. ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu Mashniku S: Simeonu daj. ed. ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona tož. ed. ǀ s' veliko andohtio je djal s' S. Simeonam or. ed. 2. Simon: tudi je bil polonal Simeona tož. ed. Cirenenskiga 1. Verjetno je mišljen Símeon (križan pod Trajanom 106/7), jeruzalemski škof. 2. Neki duhovnik z imenom Símeon 3. Símeon, lat. V Simeon (SP Lk 2,25) 4. Símon iz Ciréne (SP Mt 27,32); → Simon
siromaški -a prid. siromašen: kadar pride uni potrebni siromaski im. ed. m zhlovik, kateri s'bushtvam je obdan ǀ ſe vej, de je bil en ſaromashki im. ed. m Ribizh ǀ ta ſaromaſki im. ed. m mosh ſe je bal ǀ per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka im. ed. ž uduua ǀ uno sapusheno siromashko tož. ed. ž vduvo vſy zukaio, inu pregaineio ǀ ſte v' leta reuni, inu ſeromashki mest. ed. m ſtan prishli ǀ kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki im. mn. m ǀ nebojtese de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize, vashe kratku terplejne, vashe ſaromashke im. mn. ž almoshne ǀ tu Detetce povitu v'ſiromaskih mest. mn. plenizah
sirota -e ž sirota, pomilovanja vreden človek, navadno ženska: tudi una uboga ſtara ſruta im. ed. je velik lon prejela ǀ Ta ſruta im. ed. nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela ǀ Ta ſirota im. ed. vſa sholaſtna, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ſvojo nadlugo ǀ una boga sirota im. ed. eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ Ona sruta im. ed. nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti ǀ Ah ti preprosta ſiruta im. ed., ti menish Kadar bi ti taisto tuojo slabust tuojo nezhistost ſpovedala ǀ Joh meni sapuſheni sruti daj. ed. ǀ sakaj tedaj pregainash taiſto ſiroto tož. ed., inu uduvo ǀ te dvej ſirote im. mn./dv. ſo po ſvejtu vandrale ǀ kej bomo my vſeli ſirote im. mn., de tulikajn ludy bomo mogli naſſitit ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve, inu Sirote im. mn. ǀ sirotam daj. mn., inu vuduvam je pomagal ǀ te vboge vduve, inu ſirote tož. mn. je darl ǀ sprjzhuaine zhes te vboge sirote tož. mn. ǀ ohernjo triba, boge sijrote tož. mn. golufa
skapulir -ja m škapulir: Scapulir im. ed. je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila ǀ od tiga S. Scapulirja rod. ed. ſmejm rezhi ǀ ozha ſe je bil sgreval, od hudizha lozhil, inu andohtliu S. Scapulirju daj. ed. ratal ǀ ta Sveti Scapulir tož. ed. mu je bil dal ǀ je dala ſcapulir tož. ed. ſtorien is nje sukine ← nem. Skapulier ← srlat. scapularium iz lat. scapulae ‛lopatice, pleče’
smrad -a/-u m smrad: pele Priorzo K'eni glaboki shterni is Katere en velik dem, inu ſmrat im. ed. je vun shal ǀ jest tedaj, kateri ſim poln gnuſobe, inu ſmrada rod. ed. teh grehou ǀ od kateriga Smrada rod. ed. pravi Iſajas ǀ sa volo te gnusobe, inu ſmradu rod. ed. vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad tož. ed. paklenski ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio, jnu en ſmrat tož. ed. sa ſabo puſtè ǀ je ta velik Smrad tož. ed. pozhutila ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize perneſla de bi v'tajſtem ſmradu mest. ed. v'zhaſseh yh podushali
smrtno prisl. na smrt: On je bejshal pred ſvojm bratom Eſovam, kateriga je ſmertnu Saurashil (IV, 249)
soseben -bna prid. poseben: kakor de bi letu ne bilu en ſusebni im. ed. m dol. dar Boshy ǀ ta je ena ſuſebna im. ed. ž gnada Boshja ǀ leta je bila modruſt, inu ſoſebna im. ed. ž skerb boshia ǀ S. Epiphanius pak pravi, de je enu ſuſebnu im. ed. s dellu ſaſtopnoſti Boshje ǀ od troshta ſuſebniga rod. ed. m, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate ǀ obene ſuſebne rod. ed. ž skerbi ne iskashe ǀ bres ſoſebne rod. ed. ž gnade Boshje ǀ sa volo ſvoje velike ſuſemne rod. ed. ž lepote delezh je bila slovitna ǀ od ſuſebniga rod. ed. s veſselja ſamy ſebe sgruntat nej ſo mogli ǀ je Gotharda isvolil sa ſvojga ſuſebniga tož. ed. m ži. shlushabnika ǀ ſam G: Bug je njemu bil oblubil to ſuſebno tož. ed. ž gnado ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno tož. ed. ž ſaſtopnoſt v' mej tizamy ǀ zhlovek, katerimu G: Bug suſebno tož. ed. ž saſtopnost, inu pamet je dall ǀ takushno ſvſebno tož. ed. ž gnado Abraham je bil od G: Boga prejel ǀ G. Bug enu ſoſebnu tož. ed. s veſſelje imà ǀ enu ſuſebnu tož. ed. s shlahtnu mejstu v'Nebeſsyh y perpravil ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem or. ed. m fliſſom po vſeh kotah ǀ krajl s'ſuſebno or. ed. ž dobruto ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne tož. mn. ž ſkale ǀ Obilnoſt te shpishe pomeni te ſoſebne tož. mn. ž gnade
sovražiti -im nedov. sovražiti: veliku shenskih Perſon ſó sazhele ta golufni ſvejt ſaurashit nedol. ǀ kadar edn ſe reſiesi, sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit nedol., klet, inu shentovati Boga ǀ ta hudobni ſvejt vuzhj, namrezh, de ta nepriatel ſe imà ſourashit nedol. ǀ aku pak njega ſaurashish 2. ed. ǀ ti saurashish 2. ed. tuoiga blisniga ǀ Kaj je tedaj tebi ſturil taiſti, kateriga ſourashish 2. ed., de ga nemorish vidit ǀ sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish 2. ed. ǀ nedopade, G: Bogu molitva teh greshnih dush, temuzh jo ſaurashi 3. ed. ǀ ta loterska Krajliza Iezabel ga taku saurashi 3. ed., de ſe more veno strashno pushavo skriti ǀ lubit tiga, kateri vas ſourashi 3. ed. ǀ greh ſaurishi 3. ed. ǀ neſaurashi +3. ed. … vidra ribo ǀ kar ſmo poprej lubili ſaurashimo 1. mn. ǀ Semlo lubite, inu Nebeſſa ſaurashite 2. mn. ǀ s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite 2. mn. ǀ ta Kateri ym reſnizo govori, ga ſaurashio 3. mn. ǀ O prevelika hudobnoſt teh ludy, de ſauraſhio 3. mn. taiſte, kateri resnizo govorè ǀ vſy ga ſourashio 3. mn. ǀ ludje nesposnajo nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo 3. mn. ǀ ony obeniga neſaurashio +3. mn. ǀ vezhkrat tu ſe je sgudilu, de en brat tiga drugiga je ſaurashil del. ed. m ǀ on je vſelei Mashnike saurashil del. ed. m ǀ ta hudobni Ceſſar Maximinus, kateri je ſourashil del. ed. m Chriſtuſa ǀ kar ſmo ſaurashili del. mn. m lubimo ǀ Iudouſka Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila del. ed. ž ǀ Krajliza Jezabel je saurashila del. ed. ž ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila del. ed. ž ǀ Judje bodo ſourashili del. mn. m, pregainali, inu morili Jogre ǀ ſo ga saurashili del. mn. m ǀ ſo ga ſhe vezh ſaurashli del. mn. m ǀ Tij nevoshlivi Cainij bi neſaurashili +del. mn. m ſvoje blishne, inu bratie ǀ ſa volo nje golufne kunshti vſe shivali ſo jo ſaurashile del. mn. ž sovražiti se sovražiti se: ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata ſta ſe tulikain ſaurashila del. dv. m ǀ ſe nej ſo ſavrashili del. mn. m, temuzh kakor dobri bratje ſe ſo lubili
spleten -a prid. spleten: taiſti kranzel, s' rosh spleten im. ed. m, kateriga je naglavi imel, ima muzh zhes ſtrup (V, 339) ǀ je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho, v'levi en zhiſt fazol, na glavi pak en Kranzel s'lepih roſſiz spletem tož. ed. m, inu s'eno ſlato shido svesan (II, 159) ǀ s' ſonzam je bila oblezhena, s' luno obuta, inu na glavi je imela krono s' ſvejsd spleteno tož. ed. ž (V, 339)
spokoriti se -im se dov. spokoriti se: bres gnade Boshie nesamore prou ſe sgrevat, inu spokorit nedol. ǀ aku taisto puſledno uro bote zhakali ſe ſpokorit nedol. ǀ od kateriga zhe ſe hozhe sdershati, inu ſpokoriti nedol. ǀ aku pak ta zhlovek ſe greua, de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei, inu ſpokori 3. ed., taku ſupet gnado boshio doſeshe, inuc priatel rata ǀ ona prezej ſe greua, inu ſpokorj 3. ed. ǀ zhe ſe sgreua, spokorj 3. ed. inu pobulsha ǀ en greshnik, kateri ſe spokori 3. ed. ǀ sakaj ſe nespokorite +2. mn. ǀ Bug pravi nehai od grehou, ſpokori ſe vel. 2. ed. ǀ spokorimoſe vel. 1. mn., inu anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ s'grevajmo, inu s'pokorimoſe vel. 1. mn. zhes nashe pregrehe ǀ ſpokoriteſe vel. 2. mn., inu s' Bugam ſe spravite ǀ Sdaj spokoriteſe vel. 2. mn., sdaj pobulshajte ſe ǀ sgrevajte ſe, inu spokorite ſe vel. 2. mn. de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ ſe bom pobulshal, inu ſpokoril del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual, spokoril del. ed. m, inu spovedal ǀ vejmo de ſe je bil ſpoKuril del. ed. m ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila del. ed. ž ǀ aku li ſe bosh sgrevala, inu ſpokorila del. ed. ž ǀ te greshne ludy vabi de bi ſe Spokorili del. mn. m ǀ sheli de bi ſe pobulshali, spokorili del. mn. m, inu isvelizheli ǀ ſeſo pobulshali, ſpokorili del. mn. m, inu ſpovedali ǀ one bi ſe bile sgrevale, inu ſpokorille del. mn. ž
spomniti -im dov. 1. pomisliti: na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se: nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se: Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
spovedati -vem dov. spovedati se: sakaj tedaj nespoveish +2. ed. taiſti greh, sa kateriga dobru veish ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam, Kateri suoj greh je bil spouedal del. ed. m Samuelu ǀ variſe, de tudi tebi ſe nebode enkrat taku godilu, de bi rada pred vſem ſvetom tuoj greh ſpovedla del. ed. ž ǀ zhe bote s'tem ſgublenem ſynam vasho pregreho ſpovedali del. mn. m ǀ dokler ſo bili ſvojo pregreho spovedali del. mn. m, odpuszhaine ſo bili doſegli spovedati se spovedati se: nje vsta saperta dershij de ſe nemore spovedat nedol. ǀ ſmo dolshni vſijh nashijh grehou ſe ſpovedat nedol. ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh nezhistost ſpouedat nedol. ǀ sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati nedol. ǀ tega pak ſe je ſramuala Spevedat nedol. ǀ kadar gremo ſe spovedat namen. tem Nemeſtnikom Boshym ǀ de bi na nagih kolenah shal v' Rim ſamimu Papeshu ſe ſpovedat namen. ǀ kakor perloshnoſt imem ſe ſpovèm 1. ed. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ ſe ſpouejsh 2. ed. ǀ bres prave grevinge ſe spoveish 3. ed. ǀ vener ſe neſpovejsh +2. ed. ǀ Se ſpovej 3. ed. ta bolni, milu zhes ſvoje grehe ſe plaka ǀ gre, ſe pravu spovej 3. ed., ter gre pozhivat ǀ poshle po ſpovednika, ſe ſpovei 3. ed. ǀ en greshnik, kateri ſe spokori, sgreva, spovei 3. ed., inu gnado boshio doſeshe ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta dershij de prauv ſe neſpovej +3. ed. ǀ ta hudi nar ble ſe pofliſsa de temu greshnimu zhloveku vsta ſapre de ſe pravu neſpovei +3. ed. ǀ de li pravu ſe ſpovemo 1. mn. ǀ kadar ſe ſpovedate 2. mn. ǀ de ſe prau neſpoveste +2. mn. ǀ de ſi lih vſak mesiz ſe ſpovedo 3. mn. ǀ pred Spovednikam omutè, inu popolnama ſe nespovedò +3. mn. ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo +3. mn. ǀ ta hudizh jem urat ukupaj ſtiſne de ſe pravu neſpovedo +3. mn. ǀ Pojdi tedaj greshna bolna dusha, ſpovejſe vel. 2. ed. s' pravo grevingo vſe tvoje grehe ǀ spovedaiſe vel. 2. ed. popolnama ter bosh miloſt inu odpuszhaine dosegla ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza, katiri je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai +vel. 2. ed. ǀ spovejteſe vel. 2. mn. taku bote vasho pervo podobo vshaffali ǀ spovejdajteſe vel. 2. mn., aku n' hozhete tudi fardamani biti ǀ popolnama spoveiteſe vel. 2. mn. ǀ ga opomina, inu proſsi de bi ſe ſpovedal del. ed. m ǀ Bug te proſsi de bi ſe zhes tvoje grehe sgreval, inu spovedal del. ed. m ǀ taiste nezhistosti ſe nej ſpovedala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala del. ed. ž, inu obhajala ǀ aku ſe nebote zhistu ſpovedali del. mn. m, sagvishnu bodete fardamani ǀ de bi ſe spovedali del. mn. m, inu Svete pusledne Sacramente pryeli ǀ vſe vaſhe grehe zhiſtu ſe bote ſpovedale del. mn. ž ǀ ſo ſe pak spovedale del. mn. ž, inu sgreuale Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedati.
spovednik -a m spovednik: Spovednik im. ed. bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati ǀ meneozh de ſpovednik im. ed. ijh bode sa greshne, inu hudobne dershal ǀ Spouednik im. ed. ſe pomuja ǀ ſpouednik im. ed. tulikajn greshnikou, inu greshinz eno sa drugo shlishi ǀ sakaj menite de ſpovednjk im. ed. vaſs bode sa hudobne, inu greshne dershal ǀ ſpovidnik im. ed. pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio ǀ cilu majhine pokure od ſpovednika rod. ed. imèti ǀ meneozh de li od spovednika rod. ed. lete beſsede shlishio ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah tega ſpouednika rod. ed. ostala ǀ od ſpovidnika rod. ed. pak obeden ym neſmej govorit ǀ Ti, katiriga vejſt pezhe, pojdi Spovedniku daj. ed. odpri tvojo vejſt ǀ Kakor tuoj vejsti pozhutish, taku ſpovedniku daj. ed. dopovedaj ǀ Vuzhiteſe resnizo Spouedniku daj. ed. povedat ǀ praui leta K'ſpovedniku daj. ed. ǀ pred ſpovednika tož. ed. poklekneijo ǀ poklizheio ty domazhi Spovednika tož. ed. ǀ Kadar en velik greh je povedal v'ſpovednika tož. ed. je pogledal ǀ mutaſti rataio pred ſpovednikam or. ed. ǀ hozhe de ſo mutaſti, de ſe neobtoshio pred Spovednikam or. ed. ǀ kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam or. ed. dati ǀ pred ſpovedniKom or. ed. de nevedo s'oben greh ǀ nijh greh sakrivaio, inu s'ſpovednikam or. ed. andlajo ǀ kadar ſpovedniki im. mn., inu Pridigary tebe suarè ǀ Nimaio Spovedniki im. mn., inu Pridigary ſe bati resnizo govorit ǀ ſvojo kry ſo prelili ſa ſveto Vero, ali teh ſvetih ſpovednikou rod. mn. ǀ neposhlushash vuk Spovedniku rod. mn. nemetsnikou Boshijh ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam daj. mn. namestnikom Boshijm ǀ Poshle Preroke, Pridigarje, Spovednike tož. mn. ǀ puſtish shraiat Pridigarie, ſuariti ſpovednike tož. mn. ǀ Ah nemate vashe ſpovedniKe tož. mn. sa taKu nepametne dershati Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovednik.
spraviti -im dov. spraviti, tj. 1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre: jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti: inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se: ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati: prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati: tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m
Stanislavus -a m osebno lastno ime Stanislav: kar je djal k' Svetimu Petru Stanislauſu daj. ed. Peter kateriga je bil od ſmerti obudil (IV, 402) Sodeč po referenci na robu, ki se sklicuje na Surija, je mišljen sv. Stánislav (pribl. 1030–79), krakovski škof in mučenec.
star2 -a prid. 1. star: 120. lejt je bil ſtar im. ed. m kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar im. ed. m ſtan ǀ David je bil en star im. ed. m satopen, inu serzhan vojshak ǀ ta je en ſtari im. ed. m dol. priguvor, ali riſnizhen ǀ niegou lubi ſtari im. ed. m dol. Ozha Anchiſes ſe v' tem gorezhem meſti najde ǀ Brumen, inu pravizhen je bil ta stari im. ed. m dol. Tobias ǀ Taſtari +im. ed. m dol. slepi Tobias je shlishal eniga koshlizha v'hishi vuekat ǀ nej neveſta, ampak ena ſtara im. ed. ž ſauraſhinza krajla ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara im. ed. ž je k'martri shla ǀ je vshe enaſtara +im. ed. ž navada ob Puſti dobre vole biti ǀ Ieſt ſim en shlahtnik od ſtariga rod. ed. m, inu shlahtniga Roda ǀ tudi s'ſtariga rod. ed. m Teſtamenta ǀ offrij stariga rod. ed. m Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza naſhiga offra ǀ berem, od ena 80. lejt ſtare rod. ed. ž shene ǀ Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu daj. ed. m Mashniku S: Simeonu ǀ Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu daj. ed. m, inu mladimu Tobioſu ǀ supet njegou ſtari tož. ed. m dol. greh doperneſe ǀ je vidil ſvojga ſtariga tož. ed. m ži. ozheta vinenega nasiga leſhati ǀ ona pak to ſtaro tož. ed. ž pejſsim poye ǀ tu ſtaru tož. ed. s vſinje kateru na gnoju je leshalu taistu v'ſmerdezhi vodi ſo mozhili ǀ V' Starem mest. ed. m Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom ǀ v' Starim mest. ed. m Teſtamenti ǀ letu ſe je godilu v'ſtarem mest. ed. m Teſtamenti ǀ Bug Vſigamogozhi jé bil sapovedal v'ſtarim mest. ed. m Teſtamentu ǀ kakor v'starim mest. ed. m Testamentu ǀ v'Starem mest. ed. m Teſtamentu je Bug nam hotel tu dati saſtopit ǀ Bug Vsigamogozhi je bil sapovedal v'starom mest. ed. m Teſtamenti ǀ Ieremias je molil veni ſtari mest. ed. ž ſhterni ǀ ſmò po nashi ſtari mest. ed. ž hudi navadi shiveli ǀ rekozh s' tem Starem or. ed. m Criſippam ǀ Chriſtusa s' enem ſtarem or. ed. m erdezhim plajsham ſo sakrili ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem or. ed. m oslam ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim or. ed. m guantam, kateriga moli jedò ǀ Vitus, inu Mametes ſta li ſedem lejt ſtara im. dv. m bila ǀ Dua Stara im. dv. m Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ ſerza duejh ſtaroh rod. dv. Rihtarjou ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari im. mn. m, inu mladi napruti njemu gredò ǀ vni ſtari im. mn. m Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ uni stari im. mn. m S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ tij ſtary im. mn. m Philosophy ſo vuzhili ǀ uni Stary im. mn. m Ozhaki ſò taku bogaboyezhi bili ǀ de ſi lih ſtary im. mn. m ratajo teshku bodò mogli ob taisti uri taku ſe perpravit k'ſmerti ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare im. mn. ž dozhakale ǀ de bi ſmrad ſvojh ſtarih rod. mn. ran pregnala ǀ Nevidimo morebiti mij kuliku starih rod. mn., inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ s'ſtarih rod. mn. ſtury mlade ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom daj. mn. ǀ zhe bote te ſtare tož. mn. ž hude navade sapuſtili 2. starodaven: tulikain lejt ſo ty ſtari im. mn. m Arzaty ſhtudierali ǀ ſe vidi veſselje v'teh stareh mest. mn. ozhakoh ǀ V' ſtarih mest. mn. hiſtoriah ſem bral primer.> jeſt ſim ſtarishi im. ed. m, kakor moja ſhena ǀ v'tem pride damu s'Pristave ta starishi im. ed. m ſijn presež.> Ta nar ſtarishi im. ed. m je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi +im. ed. ž Več zgledov, navedenih pod prvim pomenom, bi bilo mogoče uvrstiti tudi k drugemu.
steber -bra m steber: S Nebeſs je bil en gorezh ſteber im. ed. prishal ǀ kakor taisti gorezhi steber im. ed. je shal prèd Israelitery ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra rod. ed. doli vergli ǀ k' enimu ſtebru daj. ed. ga pervesheio ǀ is beliga Kamna ſo ſturili en viſſok ſteber tož. ed. ǀ Israeliterje, inu ym poshle en gorezh steber tož. ed. ǀ ty pametni Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber tož. ed. viſok poſtavili ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber tož. ed. na Faraona ǀ na ſtebru mest. ed. S. Chrisha perbit ǀ na stabru mest. ed. s: Chrisha suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu Nebeshkimu offral ǀ sa volo nashiga Isvelizhejna je na stebru mest. ed. S. Chrisha vmerl ǀ na ſtabri mest. ed. S. Chrisha ǀ Na tem pervem ſtebram or. ed. je ſtal Rudolphus ta I ǀ je imel noge kakor dua gorezha ſtebra im. dv. ǀ taiſte ſtebri im. mn. ſo bily ſreberni ǀ Stebri im. mn. is ſrebra pomenio te ziſte glide Chriſtuſa Jesusa ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou rod. mn. poſtavil ǀ videm veliku ſtabru rod. mn. ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre tož. mn. ǀ roke, katere ſò ble ſnale ſtreti. Stembre tož. mn. tiga malikovaina ǀ na ſtebrah mest. mn. pak ſo ſtali Ceſſary
Stefan(us) -na m osebno lastno ime Štefan: vuzhenu je samerkal Stephanus im. ed. Cantuarienſis ǀ Sprizhat nam morio, Frater Stephanus im. ed., kateri je bil obnoril ǀ Stephanus im. ed. Mashnik od kateriga piſhe Cæſarius ǀ Letu ſe vſem sgodj greshnem, inu pravizhnem: Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus VII. 12. dny. Leo ta XI. 6. dny. Stephanus im. ed. II. try ſame dny ǀ Stephan im. ed. ſe pusti s'kamenjam poſsuti ǀ en S. Shkoff s'menom Stephan im. ed. je vezhkrat ſfaril ǀ S. Steffan im. ed. tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu ǀ Pishe S. Grogor, de v' tej desheli Valeria je bil en Mashnik ſteffan im. ed. s' imenam ǀ NA DAN S. STEPHANA rod. ed. ǀ is kamejna, kateru raven S. Stephana rod. ed. ſe mala ǀ S. Stephanu daj. ed. slatki ſo ſe sdeli kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ katera ſta zhes S. Stephana tož. ed. djala ǀ S. Steffana tož. ed. vus folk s'kameniam ga je piſſipal ǀ lete reſnize imamo ta pervi Exempel na Naſhimu S. Pomozhniku, inu Varihu S. Stephanu mest. ed. ǀ bi guishnu s'troshtam nijh ſerza s' Stephanom or. ed. djal ǀ ſó ſe s'Stephanom or. ed. is vprashovali 1. → Kantuariensis 2. Neki samostanski brat 3. Neki duhovnik 4. Neki škof 5. Štéfan II., papež (23.–26. III. 752) 6. Sv. Štéfan, mučenec (pribl. 0–36/40)
Stengelius m osebno lastno ime Stengel (?): Ne bodite kakor je bila una, katero je mirkal Georgius Stengelius im. ed. (IV, 346) ǀ od kateriga Georgius Stengelius im. ed. piſhe (V, 90) Verjetno je mišljen Georg Stengel (17. stol.), profesor teologije na univerzi v Ingolstadtu.
stepsti1 dov. pretepsti: ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy ſtepſti nedol. ǀ bi raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti nedol. ǀ sapovej to S. Divizo neuſmilenu ſtepſt nedol. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli del. mn. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel, kateriga ſo bily obrupali, ſlekli, stepli del. mn. m, inu polniga ran na zeſti pustili leshati
stol -a m 1. stol: is tiga ſtola rod. ed. je vſaketeriga shuleria vidil ǀ ta pervi ven ſtol tož. ed. ſe sadene, ter s' shkafam pade ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol tož. ed. te Abbtiſſize ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu mest. ed. v'pakli ſedel ǀ kadar vaſs bo poſtavil na polizo nebeskih ſtolou rod. mn. ǀ pridigo pak poshlushat nej hotel, ſtole tož. mn. v'zirqui je rad popravlal ǀ de bi my sydeli næ stolèh mest. mn. nebeskyh 2. prestol: Maria je en Kerubinski Stoll im. ed. je djal Sveti Epiphanius ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola rod. ed., v' kateram ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ je hotel she vishishi ſedeiti, inu do ſamiga Stola rod. ed. Boshiga priti ǀ de ſe ne bo k'temu ſtolu daj. ed. te milosti perblishal ǀ Pametnu gvishnu ſte ſturili, de Stollu daj. ed. te miloſti ſte ſe potozhili v' letej vashi veliki potrebi ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke vsame, inu hudizha krona, inu na ſtol tož. ed. ſvojga ſerza ga postavi ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam, inu zhaſtio na ſtol tož. ed. S. Petra poſtavili ǀ on ſede na ſvoj Krailevi ſtol tož. ed. ǀ je bil Leona polonal, inu na Ceſſarski ſtol tož. ed. polsdignil ǀ S. Florian kakor vaſh Varih pude pred Stol tož. ed. Boshy ǀ Rudolffa inu njegou Rod na Stol tož. ed. teh Ceſſarjou je polsdignil ǀ kakor na semli krailize ſedè per tronu, ali ſtolu mest. ed. tiga kraila ǀ nej Krajla na semli, de bi taku mozhnu na ſvojm Stolu mest. ed. ſedel ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli mest. ed. ſidel ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli mest. ed. ǀ kakor en Krajl, katiri ſydi na enem viſſokim Stoli mest. ed. ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam or. ed. Rihtarja Nebeſhkiga ǀ ſo pred stolam or. ed. S. Troijce stali 3. prostor, mesto: taiſta dusha bò nepolnila en praſen ſtol tož. ed. v' Nebeſſyh ǀ de bi napolnil tajſti ſtol tož. ed. is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ Is taiſtiga ſtola rod. ed. is kateriga je bil ta greshni, inu nehualeshni Farator Judesh svershen, na leta ta ſveti, inu hualeshni Mathia je bil poſtaulen ǀ s'kusi Katere proshno, inu pomuzh, ſo imeli nepolneni bitij taisti prasni stoli im. mn., s'Katereh Lucifer, inu tij puntarski Angeli ſo bilij padili ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio de tiste ſtole tož. mn. prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti oslovi stol oslovska klop: Preceptor … yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi stol tož. ed. poſsadil ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti, inu ga na ta oſslovi ſtol tož. ed. poſhle
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
suženj -žnja m suženj: skuſi greh zhlovek je bil ſushen im. ed. tiga Satana ratal ǀ Zhe kateri ſe najde skuſi greh suſhen im. ed. tiga Sathana ǀ raishi je hotel turshki sushen im. ed. biti, kakor ſvojo sheno sapuſtiti ǀ ſam ſebe je sa sushna tož. ed. predal ǀ kakor ſturij en Gospud s' ſvojm sushnam or. ed., kateriga je sa denarje kupil ǀ hlapzi, inu ſuſni im. mn. ſo taiſti, kateri poshreshnoſti, inu garlu ſtreſheio ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit, ali pak ſupet taiste v'Egypt, kakor ſuſhne tož. mn. perpelat ǀ takorshni s' dusho, inu s' teleſſam ſe ſò sa shushne tož. mn. hudizhu podali ǀ imà shnimi andlat, kakor s' priately, nikar ſushni or. mn. → služenj
svet3 -a prid. svet: Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.
svetnik1 -a m svetník: S. Joannes je bil ta ner vekshi Svetnik im. ed. m ǀ velik ſvetnik im. ed. je bil Sveti Jſidorus ǀ Lep odguvor tiga Svetnika rod. ed. ǀ en iesni togotni zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil timu Svetniku daj. ed., de njega ludje resnashaio ǀ Poshluſhajte tiga Svetnika tož. ed. ǀ kadar ſim ſpomnil n' eniga ſvetnika tož. ed. ǀ poshlushajte beſsede tiga Suètnika tož. ed. ǀ ty lubi Svetniki im. mn. Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ vy hozhete shivèti kakor Ajdy, vmreti kakor ſvetniki im. mn. ǀ Angeli, inu svètniKi im. mn. bi neimeli popolniga troshta ǀ Chriſtus Pravi Bug je imel bres vſe glihe vekshi lubesan pruti zhloveku, kakor vſy Svetniky im. mn. ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou rod. mn. prishli po vaſho dusho ǀ sazhneo molit litanie vſyh Svetnikou rod. mn. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou rod. mn. milu plakaio ǀ kaj govorim od Suetnikou rod. mn. ǀ je shlishal peiſsèm teh Svetniku rod. mn. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku rod. mn. h'ſuoij ſhlushbi ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim Svetnikom daj. mn. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom daj. mn. ǀ Ti nimash obene lubesni pruti G. Bogu, obene andohti pruti Svetnikam daj. mn. ǀ netoshite, inu nemarmrajte zhes Svetnike tož. mn. ǀ zhe my premiſlimo te lube ſvetnike tož. mn., inu ſvetnize Boshje ǀ vij sa velike ſvetnihe tož. mn., in ſvetnize dershite Kateri ſeſo pobulshali ǀ per drugyh Svetnikah mest. mn. ǀ kateri je umej vſimy Svetniki or. mn. ta ner vekshi ǀ s' temi lubimi ſvetniki or. mn. ſe veſſeliti vseh svetnikov dan nepreg. (?) praznik vseh svetih, tj. 1. XI.: je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan rod. ed. do Boshizha tardu ſe poſtiti
svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
štimati -am nedov. 1. ceniti, čislati: dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet shtimati nedol. ǀ ſamu letu Nebesku Krajleſtvu ſe imà shtimati nedol., inu yskati ǀ iest tuoio dusho tulikain shtimam 1. ed. de rat, inu volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio dati ǀ sa tiga volo jeſt veliku shtimam 1. ed. leta andverh ǀ vezh shtimash 2. ed., vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika ǀ ſam ſebe shtimash 2. ed., vſe druge sanizhujesh ǀ tvoje ſmerdezhe truplu vezh sktimash 2. ed. kakor dusho, inu G. Boga ǀ on tebe shtima 3. ed. tulikain kakor ſam sebe ǀ kateri taiſto maihinu ſtima 3. ed. ǀ ſledni ſam ſebe ſhtima 3. ed., druge sa greshne dershi ǀ Kadar edn nezh nima obedn ga neshtima +3. ed. ǀ taku malu G: Boga shtimamo 1. mn., inu lubimo ǀ lubesniviga Gospuda nesposnano, neshtimamo +1. mn., inu nelubimo ǀ taku malu shtimate 2. mn. to nebesku slatkuſt ǀ vy karsheniki neshtimate +2. mn. enu takorshnu Krajleſtvu ǀ ludje tebe vidio, hualio, shtimaio 3. mn., inu sa bogabojezho Perſhono dershè ǀ nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo 3. mn., inu zhastè ǀ aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio 3. mn. ǀ taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio +3. mn., preobilnu polona ǀ ony slatu, ſrebru, inu veliku prehodiſzhe neshtimaio +3. mn. sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ Shtimajte vel. 2. mn., inu lubite ò nazhisti lushte tiga meſsa ǀ shtimaite vel. 2. mn. zhes vſe ſtuarjene rezhy Nebeſſa ǀ taku malu vash leben neshtimaite +vel. 2. mn., inu vashe otroke nikar nesapuſtite ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal del. ed. m ſuojga Precepteria Platona ǀ kateriga ti ſi taku malu ſhtimal del. ed. m, kateriga ſi tulikajn krat reshalil ǀ Mosha nej nezh shtimala del. ed. ž, vſe hishne pod nogami je hotela imeti ǀ Tudi Poeti ſó petelina shtimali del. mn. m ǀ bi io tudi vezh ſhtimali del. mn. m ǀ Palomena ſo tulikain stimali del. mn. m Loodicenſery ǀ je nej taku shleht rezhij na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali +del. mn. m, inu lubili kakor G. Boga 2. imeti za, pojmovati: JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne, inu shtimam 1. ed. ſa norzhie, kar nekateri od ſain pisheo ǀ jeſt te danashne ozhitne greshnike sa pametne shtimam 1. ed. ǀ sa ſrezhniga shtimaio 3. mn. Lazaruſa ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali del. mn. m štimati se 1. hvaliti se, ponašati se: nihdar nema zhloviK ſe shtimati nedol., de bi bil prevezh ſvèt, inu pravizhen ǀ ſe shtima 3. ed. s'tem s: Imenam ǀ Vni ſe shtimà 3. ed., de vſe ſnà ǀ Sakaj ſe tulikain shtimate 2. mn. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi shtimala del. ed. ž ǀ kadar eniga s'laſsio ſte ogolufali, inu ſte ſe shtimali del. mn. m rekozh 2. imeti se za: neuredna ſe shtima 3. ed. mati Boshia ratat ǀ de ſi lih ſe shtimaio 3. mn. ſa Modre, inu vuzhene ſo norzi ǀ Sa ſrezhniga ſe je shtimal del. ed. m Albutius ǀ on ſe sa pravizgniga shtimal del. ed. m ǀ sa Deklo ſe ie shtimala del. ed. ž ǀ She sa ſrezhnishi bi ſe shtimali del. mn. m ← it. stimàre ‛ceniti, imeti za, čislati’ < lat. aestimāre ‛ceniti, čislati, misliti’
štiriindvajseti nepreg. štev. štiriindvajset: okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti im. mn. Krajlou (III, 604) ǀ kuga shteri, inu dvajſseti tož. mn. lejt je terpela (I/1, 6)
ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
Teon m osebno lastno ime Teon: Hualio tudi peld eniga Sholneria, kateriga ſilnu lepu Theon im. ed. je bil ſmalal (III, 572) Téon, gr. Θεών, slikar s Samosa, sodobnik Aleksandra Velikega
težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
tih -a prid. 1. tih, molčeč: On je kakor ena Ouza k' saklanju pelan, inu tih im. ed. m, kakor enu Jagne, pred tem kir jo ſtrishe ǀ de ta dua bi bila tiha im. dv. m, poterpeshliva ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe im. mn. ž, poleune 2. miren: vſi ſo imeli potonit sa volo tiga nepokorniga Iona, ga popadeio, inu v' morje versheio, kprezej tu morje tihu im. ed. s, inu myrnu poſtane ǀ temu S. imenu je bilu pokornu Nebu, kadar S. Miklaush mu je bil ſapovedal de s'oblazhniga, inu ſtrashniga ima jaſſnu, inu tihu im. ed. s poſtati na tihem na skrivaj: ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio ǀ parvi krat je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel ǀ na tihem jem ſapovej ǀ na tihijm vun je s'njo shal ǀ potegne natihim ſvoj nash, inu tiga Goſpuda v' trebuh prebode
tropa -e ž tropa, skupina: na letu perletj ena velika tropa im. ed. hudizhou (V, 522) ǀ pride kjekaj ena velika troga im. ed. hudizhu, inu perneſsò en ſtol na kateriga poſſadè njeh firshta Luciferia (II, 73) ← star. it. troppo ‛čreda’
tvoj -a zaim. tvoj: tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
umirati -am nedov. umirati: Kateriga de bi mati ne vidila vmerat nedol., ga puſti, inu od njega grè ǀ Gospud tiga ſvejtà umera 3. ed. ǀ Svejt vſhe vumera 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji, inu vener od sheje vmera 3. ed. ǀ od velike urozhine vumeraio 3. mn. ǀ veni puszhavi od velike sheie je umeral del. ed. m
urezati dov. urezati: kakor uni shnidar, od kateriga ſim bral, de kirkuli je mogal je vezh uresal del. ed. m kakor je bilu potreba, ter is koſſizou je aubize, inu kapize sa otroke dellal, inu predaial (V, 33) urezati se urezati se: Catharina je menila de ſe je uresal del. ed. m (III, 623)
usehniti dov. usahniti: aku ta seleni maioron tuojga vupajnia je uſagnil del. ed. m, tu je sturila buria tega greha ǀ tvoja lepota je vſagnila del. ed. ž, kakor ena rosha ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila del. ed. ž ǀ Prekletu je bilu enu figavu drivu, inu prezej je bil vſihnilu del. ed. s ǀ ſo gvishnu uredne de bi nikuli, ne v' sihnile del. mn. ž Zapis v prvem zgledu je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako namesto ugaſnil.
ustreliti -im dov. ustreliti: Jagar jo vſtreli 3. ed., jutre nebo vezh lejtala ǀ bo ner poprei eno tizo vſtrelil del. ed. m ǀ Kateriga lameK je bil ustrelu del. ed. m meneozh de je vuok ǀ kateri bode blishej ſerza Ozheta vſtrelu del. ed. m, leta bò krajlevuſtvu imel
Usuardus m osebno lastno ime Usuard: od kateriga pravi Vſuardus im. ed. (III, 176) Usuárd (umrl pribl. 875), menih v benediktinski opatiji Stol.-Germain-des-Prés, pisec martirologija
utopiti -im dov. utopiti: de li pluni meini, de je hotel njega utopit nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti nedol. ǀ ſyn ie shal zhes en potok, hudizh mu ſe perkashe, ter ga ſgrabi, inu ga ie hotel otopit nedol. ǀ Puſtiteme nej ga vtopim 1. ed. ǀ satorai vtopi vel. 2. ed. v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete grehe, katere ſi doſehmal doperneſel ǀ bi vas utupil del. ed. m veni shlizi vode kadar bi blu niemu mogozhe ǀ kadar bi bilu mogozhe veni shlizi vode bi edn tiga druſiga vtupil del. ed. m ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil del. ed. m ǀ is kateriga vſt je shla vun ena derezha voda, kakor en velik potok, de bi utuopil del. ed. m eno zhaſtito Gospo ǀ kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal, veni shlizi vode vtopil del. ed. m utopiti se utopiti se, utoniti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi 3. ed., tu vinu popiti ſe tebi gnuſſi
utrgati -am dov. 1. utrgati: de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat nedol. ǀ Grof ene roshize uterga 3. ed., ſvoj Neveſti yh dà ǀ de v'targamo 1. mn. sledno uro eno margarano ǀ vtargajte vel. 2. mn. ta grosdik, inu s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza ǀ is tega prepovedaniga driveſſa ta ſad je bil utergel del. ed. m ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan ſad vtergal del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala del. ed. ž inu pokuſila ǀ k' snaminu tiga ſo bili en grosd utergali del. mn. m ǀ te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan lon nam ſò utargali del. mn. m 2. odtegniti: ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat nedol., inu tojſtom dati ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate 2. mn. nyh ſpodobni lon ǀ od ust kruh ſi je utargal del. ed. m ǀ skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala del. ed. ž utrgati se 1. odlomiti se: en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga 3. ed. is hriba ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo, od katere ſe je utargal del. ed. m taiſti veliku uredni grosdik ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala del. ed. ž 2. strgati se: ena shila v'perſih mu ſe uterga 3. ed. ǀ shterk ſe uterga 3. ed. 3. razparati se: od veliziga shelja Serce mu je hotelu ſe vtergat nedol. ǀ ſerze ſe je hotelu njemu vtergat nedol. 4. uliti se: ſolſſe ſe niemu utergaio 3. mn., sazhne klagovati ǀ ſolſe is ozheſs se njemu vtergaio 3. mn. ǀ katerim ſolse ſe vtargajo 3. mn. ǀ ſolſſe ſo ſe y vtergale del. mn. ž ǀ ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale del. mn. ž ǀ od veſſelja ſolſſe ſo ſe bile utargale del. mn. ž
užiti užijem dov. užiti, zaužiti: imaio tulikain shpishe vshiti nedol. kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine ǀ Je hudu ſnamine kadar en bolnik n'hozhe enu majhinu grenko arznio vſhiti nedol., de bi ſdravil ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti nedol. ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih shpish, celli dan neushyesh +2. ed. s'en vinar urednoſti ǀ katiri pak leto Sveto shpisho vshje 3. ed., bo do vekoma shivil ǀ vſe kar ushie 3. ed. ſe v' ſtrup preoberne ǀ zhe pak v' grehi ſe vshije 3. ed. je shkodliu ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie 3. ed. tu S. Rus. T. ǀ kadar ſe zhastij inu moli, ali pak vſhije 3. ed., ſad te gnade Boshje nam perneſe ǀ kateriga vſak dan na shpisho naſhiga shivota vſhyemo 1. mn. ǀ Svetu Reshnu Telu ſturj de ratamo tu kar vshiemo 1. mn. ǀ ſo bile en ſpomin Svetiga Reshniga Teleſſa, kateru ob veliku Nozknim zhaſſu ty verni karsheniki vshieio 3. mn. ǀ kateri vrednu vshijeio 3. mn. ta S: Sacrament ǀ v'ſpumladi arznje vshyeio 3. mn., inu shilo odpreio ǀ vshite vel. 2. mn. s' pravo andohtio, s' zhiſtim ſerzam ta Sveti Sacrament ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu, kateriga po goſtim ſim vshil del. ed. m v' tem Svetem Sacramenti tiga Altaria ǀ kakor je bil to arznio vſhil del. ed. m, prezei je bil osdravil ǀ Judesh Iskariot pak dokler neurednu je bil ushil del. ed. m, to vezhno ſmert je sadubil ǀ vari ti mene, de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. neurednu neushil +del. ed. m ǀ ſim bila ſnoſſila, inu eno arznio vshila del. ed. ž ǀ per tej S. Misi bote nashli, inu vſhili del. mn. m to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi spisho S. Rus. T. ǀ proſſitega de bi Sveti Sacrament urednu vshili del. mn. m ǀ po tem kir ſo vſy sadoſti ushili del. mn. m, je taiſtom tulikajn Kruha oſtalu
več1 prisl. primer. 1. več: kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ nezh uezh ym nej dall kakor taiſtom, kateri ſo bily posnu prishli ǀ ena shena to nevero Manicheuſa v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v'taisti desheli nej ſo mogle 'vezh prebivat 2. bolj: Nej li on taisti nemarni, inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ je bil vezh enimu Seraphinu, kakor zhloveku podobin ǀ S. Franciſcus je vezh en Angel, kakor en zhlovik ǀ veliku takushnih ſe najde, kateri veliku vèzh nijh telu, kakor dusho lubio 3. spet: bo teshku vezh oſdravil presež.> 1. največ: Poidi v'Tempel kadar ner vezh ludy notriſe najde ǀ kadai oſterij imaio nar vezh opravila ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal 2. najbolj: Satan ſe pomuja kar ner vezh more ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga, kateriga je ner vezh shtimal, inu lubil ǀ ſe branio nervezh kar morio pred ſmertio → veče, → veliko
vedeti vem nedov. 1. vedeti: Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati: de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij
velik -a prid. velik v različnih pomenih: ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
veseliti -im nedov. razveseljevati: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely 3. ed. ǀ sakaj Angele shalite, inu hudizhe veſſelite 2. mn. veseliti se veseliti se: imaio urshoh ſe veſſeliti nedol., inu nikar klagovati ǀ imajo danaſhni dan ſe veſseliti nedol. vſe shene ǀ Leta je dan, kateriga G. Bug nam je dal, de ſe imamo ueſſeliti nedol. ǀ ſe veſſelit nedol., ob taiſti uri ǀ Jeſt ſe veſſelim 1. ed. de vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane ǀ ti ſe veſſelish 2. ed. nad ſmertio tvojga lubiga Lazaruſa ǀ njega neſrezhi ſe veſselish 2. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish ſe veſelish 2. ed. ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli 3. ed., inu oblizhe Boshie vshiva ǀ Se veſſelj 3. ed. tudi dusha Ranziga Nem. ǀ v'serzi pak ſe veſselij 3. ed. ǀ ta zhaſs ſe veſselj 3. ed. ǀ ſe nejoKa, temuzh susebnu ſe veſsedlj 3. ed. vus volni svejt ǀ ſe veſſelimo 1. mn., inu praſnujemo ǀ Angeli v'Nebeſsih ſe veſselè 3. mn. ǀ Se veſſelè 3. mn. Svetniki videozh de ſe vgmeraio shlushabniki Boshy ǀ hudizhy ſe veſſele 3. mn. ǀ Kadar ga doperneſsò ſe veſsele 3. mn., inu hualio ǀ Angely v' Nebeſsyh ſe veſselio 3. mn. nad tvojm preobernejnam ǀ Veſſelimoſe vel. 1. mn., inu zhaſt dajmu Bogu ǀ Veſselite vel. 2. mn. ſe li vy Angeli ǀ Li veſselite vel. 2. mn. ſe ǀ Veſselil del. ed. m ſe je ozha Nebeſhki ǀ Job ſe je veſſelil del. ed. m pod britkoſtio tega terdiga terpleina ǀ Gdu tedai bi ſe neveſſilil +del. ed. m danas ǀ Natalia ſe je veſſelila del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … ſe veſselilu del. ed. s ǀ vſe ſe je veſſelelu del. ed. s, sunaj Lucifera ǀ Veſselili del. mn. m ſe ſo ſuſebnu Archangeli ǀ s' Chriſtuſam v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili del. mn. m ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom veſselilij del. mn. m ǀ Veſſeleli del. mn. m ſò ſe mertvi kateri s' Chriſtuſam ſo bili ſmerti vſtali ǀ vſe ſtuary ſo ſe veſſelile del. mn. ž ǀ tudi druge ſoſſede je vabila de bi ſe Veſselile del. mn. ž
vezati vežem nedov. vezati: ga ſazhnejo ueſat nedol. s'shtrik, inu ketenamy ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat nedol. ǀ te vesheio 3. mn. kakor tega ner shlehtnishiga zhloveka ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga Diamanta? kateriga tulikajn shtimaio, Ludje, dragu ga predajejo, inu kupajejo, v'slatu veshejo 3. mn., na rokah, na garli, inu na vshesah noſſio
videti -im dvovid. videti, opaziti: sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se: kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
Vigilancius m osebno lastno ime Vigilancij: Pojdi sdaj ſim ti Paulus … Vigilantius im. ed. Theodorus, inu Zoſimus, kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave (III, 366) ǀ S. Hieronymus, kateriga ie vprashal Vjgilantius im. ed. (II, 512) Vigiláncij, neki puščavnik
vile vil ž mn. vile: s'gorezhimn vilamy or. mn. v'rokah (II, 124) ǀ s'gorezhemy vilamy or. mn. v'roki (II, 505) ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida, Boga te lubesni, kateriga Hercules s' ſvojmi vilami or. mn. je hotel preboſti (IV, 101)
Vincenc(ius) -ca m osebno lastno ime Vincencij: piſhe S. Vincentius im. ed. Ferrerius ǀ pishe Vincentius im. ed. Beluacenſis ǀ S. Vincentius im. ed. Lirinenſis leta naſs bò podvuzhil ǀ Poterdem leto reſnizo s' letem Exempelnam, kateriga pishe Vinzentius im. ed. shkof ǀ S. Vincenz im. ed. Ferrerius pravi ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam or. ed. Ferreriuſam 1. Sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar 2. Vincéncij iz Beauvaisa (umrl 1264), pisec 3. sv. Vincéncij Lerínski (umrl pribl. 450); → Vicenc(ius), → Vin., → Vinc.
Vita patrum cit. stvarno lastno ime Življenje očetov: od kateriga ſim bral in Vita Patrum abl. ed. (II, 182) Življênje očétov, srlat. Liber de vita patrum, knjiga sv. Gregorja Tourskega (538/9–594)
vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
volja -e ž volja: taku nej ſe ysde tvoia S: vola im. ed. ǀ vaſha boganarodnost, inu huda vola im. ed. vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ en dan hozheo dobre vole rod. ed. biti, inu v'lushtah tiga meſsa dopernesti ǀ kejkaj krivizhniga, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole rod. ed. ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole rod. ed. vſe poverniti ǀ shraj nepomeni boj, inu vojsko, ampak pomeni de ſo dobre volè rod. ed. ǀ ſo bilij dobre vola rod. ed., inu polovizo pijani ǀ anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli daj. ed. ſuper ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo tož. ed. Boshjo dopolnesh ǀ on je to sheno napraulal, inu shenkinge oblubil, aku bo njegovo volo tož. ed. doperneſla ǀ is Serza ſe v' volo tož. ed. Boshjo poda ǀ nikar njega S. vola tož. ed. temuzh hudizavo doperneſsete ǀ nihdar ſvojo volò tož. ed. nespremenij ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela, inu proſsila de bi nije vola tož. ed. ſturil ǀ je treba v'volo tož. ed. Boshijo ſe podati ǀ Pridigarij nimaio po shejli teh ludij pridigat ampak pò voli mest. ed. S. Duha ǀ mu rezhe de bi imel ta lepi ſad po suoij dobri voli mest. ed. useti ǀ aku hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke, ſakaj letu ſtoij v'tuoj frai uoli mest. ed. ǀ Ie rejs, de s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu perveſan, ali lete ketene ſam ſim s'mojo volo or. ed. ſturil ǀ vezhkrat je shal k'ſpuvidi s'volo or. ed. ta greh ſpovedat ǀ kateri misli shlushit Bogu, inu hudizhu, kir ſvoje greshne vole tož. mn. dopolni za tega voljo zato: sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ sa tiga vola vſy ſe ſo njemu perklainali ǀ ſa tigo volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga Præcepteria ǀ ſatiga volo Papesh Gregorius XIII. je djal ǀ Satigo volo krail je bil Joſepha zhes vſe AEgypterske Firshte polsdignil ǀ Satega vola poite, vuzhite vſe ludij za + tož. svoj. prid./zaim. + voljo na ljubo, zaradi: ſo leto proſsili de bi imela sa Boshijo volo odpustiti ǀ vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ nej ſi zhastil taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ sa vashih grehou vola, vasha dusha je Boga sgubila ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio za voljo tega zato: sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal ǀ Sa volo tiga s. Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal vrshoh rezhi
voljan -ljna prid. 1. voljan, vdan: aku sapoveish de moja dusha ſe ima lozhit od teleſſa, ſim volan im. ed. m, inu perpraulen ǀ vſim sapuvidam ſvoje Priorze volna im. ed. ž, inu pokorna je bila 2. prostovoljen: yh pele v' Paradish tiga Svetiga Kloshtra, is kateriga ſverajo shtery shlahtni ſtudenizi, namrezh te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu im. ed. s bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Ah letu pride od ſame volne rod. ed. ž dobrute boshie ǀ G.c Bug skuſi ſvojo volno tož. ed. ž dobruto nas je odlozhil od teh nevernih ǀ bodimo niemu volni im. mn. m, inu pokorni ves voljni vesoljni, celoten: vus volni im. ed. m svejt ſe zhudi, ter pravi ǀ vezh sta vredna ta dva danara, tu je ta zhloveska, inu Boshja natura Christuſa Iesusa ſynu Boshiga, katere ſe najdeio v'S. Rus. T. kakor vus uolni im. ed. m ſuejt ǀ letu tudi je bilu pogublejne vſiga volniga rod. ed. m ſvèta ǀ veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni tož. ed. m ſvejt ǀ Veſselili ſe ſo Adam, inu Eva, Kateri vus volni tož. ed. m zhloveski Spol s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ Enimu drugimu sapovej s'uodò vus'volni tož. ed. m ſvejt potopiti, inu konzhati
vrč -a m vrč: Duhouni Svete Troyze imaio en verzh tož. ed., is kateriga vſe skuſi ojle kaple ǀ je imela venem verzhu mest. ed. enu maihinu ojla ǀ neſte vnij verzhy im. mn. is Canà Golileà ǀ je sapovedal de imaio verzhe tož. mn. is vodo napolniti ǀ v'verzhah mest. mn. v'Cani Galilæi Chriſtus Jeſus je bil vodo v'vinu preobernil < slovan. *vъ̋rčь ← rom. < lat. urceus ‛vrč’
vrhu predl. z rod. vrh: en Vuzhenik je bil verhu eniha smalaniga capuna sapiſſal (IV, 350) ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou poſtavil, verhu leteh pak vſe ſort oroshia (IV, 398) ǀ kamen verhu kameina ne bo oſtalu (V, 479) → vrh2, → vrhi2
vrniti -nem dov. vrniti: Od ene druge tudi govorij Ieremias, de je vſhe na ta hudi pot ſe bila postavila, inu greshnu je shivela, ali prezej Milost Boshja je jo bila nasaj vernila del. ed. ž vrniti se vrniti se: ſò ſe hoteli v' Egypt verniti nedol. ǀ v'ſvojo deshelo ſe verne 3. ed. ǀ ſe verneio 3. mn. v'morje, is kateriga sveraio ǀ verniſe vel. 2. ed. k' meni lubesnivimu Ozhetu tvoimu ǀ hudizh pak pravi neverniſe +2. ed. nasai ǀ Vernimo vel. 1. mn. ſe s'BuKvu teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve ǀ en ſam ſe je bil varnil del. ed. m h' Chriſtuſu
vsegamogoč -a prid. vsemogočen: G. Bug, kateri je ſizer Vſigamogozh im. ed. m, vener nei mogal ſtuarit vekshi ſtuari, kakor je Mati Boshia ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi im. ed. m dol. vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ǀ vezhkrat Bug Vsigamogozhi im. ed. m dol. je oſkerbel te lazhne ǀ Goſpud Bug Uſegamogozhi im. ed. m dol. je bil sklenil od vekoma zhloveka pò ſvoj podobi ſtuarit ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe im. ed. m dol. ǀ sa tiga volo Bug vſigamozhi im. ed. m dol. je zhloveka ſtuaril s'semle po Kateri vſe skuſi hodi ǀ v'imenu tiga Vſigamogozhiga rod. ed. m Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ pred oblizham Boga uſigamogozhiga rod. ed. m ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia rod. ed. m perpravil ǀ perblishaiteſe s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu k' vashimu Nebeskimu sheninu, inu vſigamogozhimu daj. ed. m Gospudu ǀ cilu ſo enaki ratali Bogu vſegamozhimu daj. ed. m ǀ taku nemarnu ſte reshalili Boga vſigamogozhiga tož. ed. m ži.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
vzrediti dov. vzgojiti: tij starishi morio suoje otroke v'strahu dershati, inu v'zhednoſti ijh srediti nedol. ǀ ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi v'ſtrahu Boshym srèditi nedol. ǀ kateriga ona je bila ſredila del. ed. ž s' takorshno dobruto, kakor de bi bil nje laſtan ſyn ǀ kateriga S. Eliſabetha s' mladiga je bila sredila del. ed. ž ǀ kadar bi ſtarishy ſvoje otroke v'ſtrahu Boshym ſredili del. mn. m
zacerati dov. po nepotrebnem porabiti: nenuznu, inu greshnu ſte sazerali del. mn. m, inu sapravili, sa kateriga volo ſte v' leta reuni, inu ſeromashki ſtan prishli → cerati1
začuditi se -im se dov. začuditi se: TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu; ali Krajlu, Kulikain ludy ſo shpishali guishnu ſe more sazhudit nedol. ǀ Pachomius letu vidi ſe sazhudi 3. ed., inu v'prasha ǀ Krajl ſe sazhudi 3. ed., ter k' njemu rezhe ǀ levu ſe ſazhudi 3. ed. na taku pregnan odgvuor ǀ Gdu ſe nesazhudi +3. ed. inu nepreſtrashi, kadar shlishi, de Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa sapuſtila ǀ Jogry ſe sazhudio 3. mn., ter odgovorè Chriſtuſu ǀ Pogledajte mej ludij, gledajte, inu sazhudite ſe vel. 2. mn. ǀ sazhuditeſe vel. 2. mn., de ta kateriga celli ſvejt obſezhi nemore venim majhinim vblatu prebiva ǀ Gdu ſe nebò na tem sazhudil del. ed. m ǀ Gdu ſe nebo ſazhudil del. ed. m, kadar bo premislil ǀ ta mnoshiza ſe je sazhudila del. ed. ž ǀ Iogrij ſe ſo taku mozhnu sazhudili del. mn. m, de Angeli. So ijh vuprashali
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
zagrajen -a prid. 1. obdan z nasipom, zagrajen: en potok je ſagreien im. ed. m s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy (II, 24) ǀ je sagrejen im. ed. m s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou (II, 25) 2. ograjen, zagrajen: Ti ſi taiſti shlahtni sagrajeni im. ed. m dol. pungrad, kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti (II, 47)
Zaharija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Zaharija: Edn mutaſt rata, kakor Zacharias im. ed. ǀ kakor Zaccharias im. ed. je od njega prerokoual ǀ od kateriga pishe Zaccarias im. ed. Boverius ǀ En dan S. Zaccharia im. ed. Mashnik grè v' ta Tempel Bogu offrovati ǀ Duh s' kusi usta zacharia rod. ed. Preroka pravi ǀ beſsede Preroka Zacharia rod. ed. ǀ ſvojmu Ozhetu Zacchariu daj. ed. je bil beſſedo povernil ǀ kakor njegovimu Ozhetu Zacchariaſu daj. ed. Angel Gabriel ozhitnu je bil osnanil ǀ Ter ſtojezh Zacchriaſu daj. ed. oſnani ǀ sakaj Zachariaſa tož. ed. so bily vbilij ǀ sakaj Angel je ſtal kadar je govuril s' Zacchariaſam or. ed. 1. Zaharíja, eden malih prerokov (SP Zah 1,1) 2. Sv. Zaharíja, oče Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 3. → Boverius
Zaheus -a m osebno lastno ime Zahej: ondi je bil en Mosh, s' imenom Zacheus: im. ed. inu ta je bil en Vishishi teh ozhitnih Greshnikou ǀ S. Matthia je bil uni Zachæus im. ed., od kateriga pishe S. Lukesh na 19. poſtavi ǀ hozhem rezhi, inu ſturiti Kakor Zachæus im. ed. ǀ Zachée cit. zv. ed., ſtopi hitru doli ǀ inu letu menem h' spominu Zacheuſa rod. ed. ǀ My vejmo, de Zacheuſa tož. ed. kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna povishal ǀ je tudi polonal Zachæusa tož. ed. katiri en ſamkrat je bil Chriſtuſa, inu njegove lazhne Iogre naſſitil Zahêj, višji mitničar v Jerihi (SP Lk 19,5); zapis Zachée je iz prevoda svetopisemskega citata na začetku pridige, v lat. izvirniku stoji tu zvalnik Zachæe.
zahvaliti -im dov. zahvaliti se: zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat, inu sahvalit nedol. tega od kateriga kejkaj dobriga je prejel ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit nedol., inu shgane offre jem offruvati ǀ en ſam je bil prishal Chriſtuſa sahvalit namen. ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit namen., inu oroshie offrat ǀ ner poprej ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit namen. ǀ Sahvalem 1. ed. vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe dellale, kadar je bilu nevarnu s'poshlushajnam Bogá, ali blishniga reshalit ǀ Jeſt ſahvalem 1. ed. moje Bogove, de nej ſim Shena, ampak Mosh ǀ Ieſt vaſſ sahvalim 1. ed. moje ozhy, te ſte saperte ſtale, kadar je bilu nevarnu gledat sa isvelizheine moje dushe ǀ ali sahvalish 2. ed. ti G: Boga ǀ inu vener Boga ſa to veliko gnado nihdar nesahvalish +2. ed. ǀ k'misi ſedesh, inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh +2. ed. ǀ malu kateri Boga sahvali 3. ed. sa ſvoie sdravie ǀ Boga nesahvali +3. ed., inu nezhestj ǀ my kadar enimu potrebnimu kai dobriga ſturimo, zhakamo de naſs sahuali 3. ed. ǀ My tebe perserzhnu, inu pohleunu sahvalimo 1. mn. ǀ Sahvali vel. 2. ed. Boga de ſim Chriſtian, ſizer bi tebe na ſtu koſſu reſtargal ǀ pravi k'tovarshom, sadosti vſhe imamo, vſtanimo, inu Boga sahvalimo vel. 1. mn. ǀ sahualimo vel. 1. mn. sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli ǀ sahvalite vel. 2. mn. tedaj G: Boga ſa vſaki dar, kateriga vam da ǀ ſahvalite vel. 2. mn. vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam rekozh ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil del. ed. m ǀ gdu bo taku boganaroden de vſelej ne bo G: Boga sahualil del. ed. m, kadar eno gnado od njega preime ǀ ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila, inu G: Boga sahvalila del. ed. ž ǀ prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili del. mn. m zahvaliti se zahvaliti se: Na dobruto preieto nihdar nemash posabit, temuzh pohleunu ſe sahvalit nedol. ǀ veliku vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit nedol. G: Bogu ǀ ta bolni ſe nej sahvalil del. ed. m ǀ Vener ſe nesahvalil +del. ed. m
zakriti -ijem dov. 1. zakriti, pokriti: imamo sakriti nedol. nashe ozhy, de nebodo okuli gledali ǀ s'rutto Christuſu ozhij saKriti nedol. ǀ s' zunio tega greha peld Boshy tvoje dushe sakriesh 2. ed. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye 3. ed. vſe elemente, inu lepote tiga ſvejta ǀ bres shniderjou ludje nemoreo biti, ony sakrieio 3. mn. nashe nage glide ǀ sakri vel. 2. ed. yh s'plejsham tvoje miloſti, inu obari yh sdaj, inu na nyh posledno uro ǀ Kadar bom Jeſt sakril del. ed. m s' oblakam Nebeſſa ǀ ta strashna nuzh tega greha je taisto sakrila del. ed. ž ǀ Kadar bi en sam greh ena greshna dusha sakrila del. ed. ž, ali samolzhala ǀ je bila … oblizhe sakrila del. ed. ž po Judouski shegi ǀ ſe je bila ſakrila del. ed. ž s' ſivem plajsham, tu je s' enem ſivem oblakam ǀ vam bo tudi dal en guantiz de vaſhe truplu bote sakrili del. mn. m ǀ s' eno zunjo ſo ſakrili del. mn. m 2. skriti: De ſi lih na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nesamore, pred Bugam vener nemorish sakriti nedol., kir vſelei, ozhy ima odparte ǀ pozhuti de je mozhnu ranenu is ſtrelo te lubesni njegou ſerze, de nej mogal ſakriti nedol. to rano ǀ Padite hribi verhi mene, inu sakriteme vel. 2. mn.+ pred oblizham G. Boga ǀ hribu porezhem de bi na mene padil, inu mene sakril del. ed. m pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga
zamoči -morem dov. moči, zmoči: ne samorem 1. ed. njega vezh oshivèti ǀ ſamorem 1. ed. od Ranziga Nem. Nem. rezhi kar Surius od S. Chriſoſtomuſa je djal ǀ Jeſt ſamorem 1. ed. nebeſſa ſaperat, inu operat ǀ sapuſtim vſe moje blagu, sakaj letu neſamorem +1. ed. ſmano v' grob neſti ǀ jeſt nesamorem +1. ed. tebe sgruntat, inu ſapopoſti ǀ od kateriga ſam ſe nesamorom +1. ed. lozhit ǀ koku ti samoresh 2. ed. en tak tard post dershati ǀ vſe kar ti nam ſamoresh 2. ed. dati iſg ne kakor dem ǀ Poidi ti opraulaviz poverni ſpet tu dobru imè uni personi, aku samorish 2. ed. ǀ Koku tedaj ti ſmeish rezhi de nesamorish +2. ed. odpuſtiti ǀ nesamoresh +2. ed. ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti ǀ edn moti deklo de smakne Gospodini kar samore 3. ed. ǀ my paK drusiga ne dellamo ampaK tuistu, Kateru naſs ſamore 3. ed. fardamat ǀ zhlovek ſam od ſebe leteh sgruntat nesamore +3. ed. ǀ gorkuta takorshne velike lubesni yh neſamore +3. ed. Segreiti ǀ teshku pride enimu moshú ſe dobru oshenit, de ſi lih ſamoreſi 3. ed.+ sberat ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo 1. mn., reslozhit tu dobru od hudiga ǀ my lahku ſamorimo 1. mn. vidit tvojo neſrezheno lepoto ǀ my ne ſamoremo 1. mn. sadoſti tebe sahvalit ǀ sami pak od ſebe nesamorimo +1. mn. ſe pobulshat ǀ Sapuvidi Boshje pak my neſamorimo +1. mn. bres gnade Boshje dershati ǀ pres gnade boshie nezh nesamoremo +1. mn. ǀ Jeſt pak vas Nem. Nem. hozhem podvuzhiti v' kakorshni vishi samorite 2. mn. en dolgi, inu vezhni leben ſi sadobiti ǀ s' enem glaſſam frishne vode ſi ſamorite 2. mn. shaze nebeske ſadobiti ǀ pohleunu proſſite sa gnado boshio, bres katere nezh nesamorite +2. mn. ǀ ſe fliſſaio kar ner vezh samorio 3. mn. taiſtu per ſebi, inu v' ſvoj hishi imeti ǀ v' ſamih nebeſſih ſamorio 3. mn. s' Svetim Petram rezhi ǀ ogin te nezhiſtoſti, kateriga nesamorio +3. mn. ogaſiti ǀ sglihat ſe nesamoreo +3. mn. ǀ ozhy taiſtu vidit neſamorio +3. mn. ǀ de bi ne samogal del. ed. m njega shtrajfat ǀ v' dveih viſhah zhlovek bi ſamogal del. ed. m nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ katiri vſe bolesni je samoril del. ed. m osdraviti ǀ Karkuli tebi lepiga, inu dobriga naprei pride, de bi samoglu del. ed. s s tebe v' greh perpravit ǀ de bi Turka samogli del. mn. m od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi ǀ bres boshie pomozhj, bi nesamogli +del. mn. m letu ner mainshi pomagat semli ǀ te paklenske vrata nebodò samogle del. mn. ž/s taiſto premagati
zanašati -am nedov. 1. prenašati: je bil poslal Jeremia Preroka h' temu greshnimu Moabitarskimu krajlu, kateriga grehe G. Bug nej mogàl vezh sanashat nedol. ǀ de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat nedol. ǀ doſehmal ſam sanashal, ali dalei ne morem sanashat nedol. ǀ dokler Bug je vſmilen, dokler molzhij, inu sanasha 3. ed. ǀ veliku nuza od nyh imamo, satoraj yh sanashamo 1. mn. ǀ je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal del. ed. m 2. prizanašati: Jeſt nemorem vezh ſanashat nedol. temu hudobnimu, inu preusetnimu Maobiterskimu krajlu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti sanasha 3. ed. ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal je kregal Socrata, de tulikajn ſvoj sheni ſanasha 3. ed. ǀ Bodi kakor Socrates, ter sanashai vel. 2. ed. tvoje shene tadlam ǀ meneozh de Bug ym bò vſelej sanashal del. ed. m ǀ ona bo meni sanashala del. ed. ž, jeſt pak ny zanašati se zanašati se: nemamo ſe ſanashat nedol. na nasho mladoſt, inu ſdravje ǀ jeſt nevejm kaj bo jutershni dan, satorai ſe na taiſtiga nesanasham +1. ed. ǀ prevezh ſe sanashamo 1. mn. na dobruto Boshjo ǀ nikar ſe nesanashaite +vel. 2. mn. na miloſt, inu poterpeshivoſt boshjo ǀ Lubi Moj Ozha ſturite vy ſam, kar hozhete sa vasho dusho, ter ſe neſanasheite +vel. 2. mn. na vashe otroké ǀ sabſtoin ti ſi saupal, inu ſe sanashal del. ed. m na obilnoſt ǀ ludje ſo prevezh ſe sanashali del. mn. m na dobruto Boshjo
zanetiti -im dov. zanetiti: ogijn mu ſanèti 3. ed., de bi ſe poshushil ǀ en velik ogin sanetio 3. mn. ǀ greh je en shkodlivi ogin, Kateriga ſatan je sanejtu del. ed. m v'borshti tega ſvetà ǀ ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila del. ed. ž, de bi ſe poshuſil ǀ ſo bily en velik ogin sanetili del. mn. m, de bi no seſhjgali
zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra
zaprt -a prid. zaprt: je en sapert im. ed. m pungrat v' kateriga obena shkodliva rejzh nemore priti ǀ takrat ta potok nemore vezh ſapert im. ed. m biti, zhes vudari, vſo taiſto ſagrejo podere, inu polomi ǀ Vy pravite de pungrat je sapart im. ed. m ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti im. ed. m dol. pungrat ſe je odperl ǀ ona ſama je bila per njemu saperta im. ed. ž, dokler ſe je imel dan dallat ǀ Ena mlada shena cello nuzh s' enem takorshnem Gospudam saparta im. ed. ž biti, nei mogozhe, nej, de bi nebila njegovo volo ſturila ǀ ſa tiga vola vuoda tiga ſerda Boshjga je ſaperta im. ed. ž ǀ letu oknu je bilu sapertu im. ed. s s' enem ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ ta hudi nje uſta, inu urat je sapert tož. ed. m dershal ǀ vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert tož. ed. m, de nezh nemorem dishati ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga tož. ed. m ži. sadershati ǀ kakor una gorezha ſvezha, katero eden je bil ſmalal na verhu eniga viſſokiga Turna veni laterni saperto tož. ed. ž ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti mest. ed. ž shtazuni je dellal ǀ v'Kloshtri saperti im. mn. m pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ v' Temnizi ſaperti im. mn. m tebe proſſio, de bi rekla: Ia ǀ de li dauri ſo dobru saperte im. mn. ž ǀ tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte im. mn. ž ǀ ukna, inu urata ſo saperte im. mn. ž/s ǀ Vrata Nebeshke katere nekateru taushent lejt ſo bile saparta im. mn. s ſe ſo odperle ǀ hishne duri ſaparte tož. mn. ž najde ǀ Shenin Nebeski bi lahku skuſi seperta tož. mn. ž duri bil shal v' hisho ſvoje duhoune Neveſte ǀ nam bo te saparte tož. mn. ž/s Nebeſke urata odperl ǀ de li ſvoje usheſſa ſaperte tož. mn. ž/s dershj ǀ ſo nyh shtazune saperte tož. mn. ž dershali ǀ nje vsta saperta tož. mn. s dershij de ſe nemore spovedat ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta tož. mn. s dershij ǀ s'sapertmi or. mn. ozhmij
zaslužiti -im dov. zaslužiti: vezhnu veſsèlje ſi sashlushit nedol. ǀ s'eno ſamo mislio bomo mogli en velik lon, inu cilu Nebesku Krajleſtvu ſi ſashlushit nedol. ǀ G: Bogu dopasti, inu Nebeſsa ſi sashlushiti nedol. ǀ pres vſe teshave bi ſi mogli saſhlushiti nedol. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti nedol. ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ tu Nebeſhku krajleuſtvu ſi sahlushiti nedol. ǀ Nebeſhku veſselie ſi sa ſhlushiti nedol. ǀ ſebi ta vezhni nebeski lon ſashlushish 2. ed. ǀ S' tem ner mainshim dellam, kateru ſa lubeſan Boshjo ſturish, ti ſi vezh seshlushish 2. ed., kakor de bi vſe slatu, inu ſrebru celliga ſvejta vdubil ǀ Sbriſhe shtrajfinge, katere s'kusi greh sashlushish 3. ed. ǀ vezhnu fardamaine ſi sashlushi 3. ed. ta greshni zhlovek ǀ kadar edn ſi ſashlushi 3. ed. skuſi ſvoje dellu pravizhnu lon ǀ stakushno molitvo ſe nesashlushi +3. ed. Nebu ǀ de ſi lih zhlovek neſashlushi +3. ed. popolnoma takorshen lon ǀ ſkuſi Svetu Reshnu Telu ſi sashlushimo 1. mn. vekshi gnado ǀ my ſi ſashlushimo 1. mn. Nebesku veſſelje ǀ my pak ſi ſaslushimo 1. mn. shaze nebeske ǀ ſi saslushimo 1. mn. te shaze nebeske ǀ to vezhno paklensko martro ſi sashlushite 2. mn. ǀ nasha della vezhni nebeski lon ſi ſashlushio 3. mn. ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie ſi sashlushio 3. mn. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat, katero ludje vezhkrat s'en kratik lusht tiga meſſa ſi sashluſhio 3. mn. ǀ s'to lubesnio nezh pred Bugam ſi ne saslushio 3. mn. ǀ ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil del. ed. m s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ ſi nej bil huale ſashlushil del. ed. m ǀ tu Nebeſhku veſselje kateru bò s'taistim greshnim dellom ſgubil, inu to vezhno paklensko martro saſhlushil del. ed. m ǀ On ſi nej sashlushu del. ed. m ſmerti ǀ Alemeon je bil saslushil del. ed. m shaze od Creſuſa ǀ vrednu bi ſi neſashlushil +del. ed. m nebesku veſſelje ǀ de bi takorshno preveliko martro v' pakli ſi nesashlushil +del. ed. m ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila del. ed. ž ta nemarna hisha ǀ je bila eniga koslizha ſashlushila del. ed. ž ǀ tu kratku terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu del. ed. s tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ kar po pravizi ſta sashlushila del. dv. m ǀ de bi ta vezhni lon ſi sashlushili del. mn. m ǀ to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili del. mn. m ǀ Nebu ſi bodo saſhluſhilli del. mn. m ǀ bote peklenski martri odshli, inu nebeſſa ſi sashlushilli del. mn. m ǀ bote vaſhi dolshnusti sa dosti ſturili, inu ta vezhni lon ſi saſhlushili del. mn. m ǀ vij ſte ſi ſahlushili del. mn. m ǀ bote nebeſſa ſi sashushili del. mn. m ǀ tvoje djaine, misly, inu shelje bodo vezhni lon ſi ſashlushile del. mn. ž
zastopiti -im dov. razumeti, pojmovati: S. Duh nam je hotel dati saſtopit nedol. to reſnizo ǀ kakor nam je hotel dati ſaſtopit nedol. S. Pet. Chryſologus ǀ veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit nedol. ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nedol. nemore ǀ ſam Chriſtus nam ie hotel sastopet nedol. dati ǀ nam je hotel David dati sostopit nedol. ǀ De bi nam dal satopit nedol. de njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ Iest saſtopim 1. ed. taiste shene ǀ Ner poprei imate ſamerkate Nem. Nem., kaj ſaſtopim 1. ed. ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ letu ſaſtopem 1. ed. ǀ Vaſs sabſtopim 1. ed. Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili ǀ Jeſt nesaſtopim +1. ed. kaj ta, ali uni zhlovek shelj ǀ S. Chryſoſtomus sa tu ner bulshi oroshje saſtopi 3. ed. S. molitvo ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi 3. ed. Mario Divizo ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi 3. ed. Bug Ozha ǀ taku sastopi 3. ed. S. Hieronijmus ǀ taku naprei greh poſtavio de Spovednik ga nesaſtopi +3. ed. popolnama ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo 1. mn., kaj hozhes rezhi ǀ vſhe saſtopite 2. mn. kaj hozhem rezhi ǀ ony mene dobru saſtopio 3. mn. ǀ ſa Riſe ſaſtopio 3. mn. S. S. Vzheniki hudizhe ǀ katere beſsede drugi sastopio 3. mn. od gajshlajna Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Se nesaſtopio +3. mn. taiſti ludje, kateri pò semli hodio, nyh potrebnu shiuleine yszheio ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom ſe guantate kakor vaſh ozha Adam, ſaſtopite vel. 2. mn. to pergliho ǀ Ta Student je dobru lete beſſede saſtopil del. ed. m ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil del. ed. m ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal de eden tega drusiga nej sastopel del. ed. m ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep, nepameten, nej videl, nej posnal, nej ſastopil del. ed. m ǀ kumaj je bila ſaſtopila del. ed. ž ǀ dokler ſerza nej ſo imeli, pridige nej ſo saſtopili del. mn. m ǀ kadar od shpegariou ſo blij ſaſtopili del. mn. m lete beſſede ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal, de bi lete beſſede ludje od katiriga druſiga nesaſtopili +del. mn. m ǀ od Angelou ſo bile saſtopile del. mn. ž, de taiſti, kateriga ſò yskale je bil od ſmerti gori vſtal zastopiti se razumeti se, umeti: Se ſaſtopi 3. ed. na muſiko ǀ dobru ſe ſastopi 3. ed. na ſuojo kunsht ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati, dokler ſe nesaſtopi +3. ed. sadosti ǀ obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil del. ed. m na vojsko ǀ na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila del. ed. ž Kalk po nem. verstehen ‛razumeti, pojmovati’
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.
zgruntati -am dov. spoznati, doumeti: Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat nedol. naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſodbe Boshje ſo taku viſſoke, inu skriune, de obedn zhlovek ſgruntat nedol. yh neſamore ǀ kadar s'nasho preprosto pametio bi hoteli s'gruntat nedol. to skriunust S: Troijce ǀ Sdaj jeſt sgruntam 1. ed. sakaj Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko ſmertio ǀ de eden popolnoma sgrunta 3. ed. liſtnuſti, inu naturo tiga zhloveskiga shivota ǀ od troshta ſuſebniga, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate +2. mn. ǀ ſe meni sdij de Theocritus nar ble je sgruntal del. ed. m lubesan rekozh ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala del. ed. ž kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish ǀ sdaj bomo Nem. Nem. sgruntali del. mn. m sakaj Bug je bil shal isKat Adama prezei Kakor je bil v'greh padu ← srvnem. ergründen ‛doumeti’ z zamenjavo predpone; mogoče bi bilo nastaviti tudi izgruntati; → zgrundati.
zleteti -im dov. zleteti: Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu s'zholna sletèti nedol. ǀ ona je bila perſilena vun sletejti nedol., v' tem jo popade kregul ǀ Lahka rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti 3. ed. ǀ iastrop … ſe doli spustij io popade na naglom, s'nio slettij 3. ed. ǀ kadar tize vidio, de nekatere ſo v'mresho vloulene one prozh slete 3. mn. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte 3. mn., morje tihu ſtoij ǀ en orru mu ie s'trebuha sletel del. ed. m ǀ de bi ena tiza ſama od ſebe v'krample tiga kregula ſletela del. ed. ž ǀ ena bella kokush v' nje krilu je bila sletela del. ed. ž ǀ kokush je na miso sletéla del. ed. ž ǀ prezei gre K'ſvoi botri pravit de dua orla nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela del. dv. m
zmalan -a prid. naslikan: na meſtnih uratah Boppen je ſmalan im. ed. m, ali saresan ǀ Xeuxes je menil de nej smalan im. ed. m temuzh natirlih ǀ en Vuzhenik je bil verhu eniha smalaniga rod. ed. m capuna sapiſſal ǀ ta peld smalen tož. ed. m pred ozhmy imate ǀ vij uidite eniga zhloveka smalaniga tož. ed. m ži. ǀ ogin, kateriga vidimo ſmalaniga tož. ed. m ži. na pildu S. Lourenza ǀ Ti Cherubini smalano tož. ed. ž ſo imeli lepoto Marie Divize ǀ tu smalanu tož. ed. s proſsu ſo hotele jejsti ǀ nam samorio sprizhat te table smalane im. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem daj. mn. letele ǀ kateri imaio v'hishi smalane tož. mn. m ſuoje ſtarishi ǀ ta kateri je nyh ſmalane tož. mn. m pilde vidil, je bil perſilen taiſte hualit → zmalati, → izmalan
znositi1 -im dov. zanositi, spočeti: ti ſi uredna ratala ſijnu Boshjga snoſiti nedol. ǀ kadar Shena ſnoſi 3. ed. hzher ǀ katera meni otroke ſnoſſi 3. ed., inu porodj ǀ Kazha, Katera snoſsi 3. ed. ta strupeni porodt ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo 1. mn. ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo 1. mn. ǀ vy ſte taiſte, katere v'vashim teleſſi ſnoſite 2. mn. fantizhe, inu dekelze ǀ neKatere nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio 3. mn. en ſmertni greh ǀ je bil eden meni ſilo ſturil, ter ſim bila ſnoſſila del. ed. ž ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama je bila snoſila del. ed. ž ǀ Ti bosh snoſſila del. ed. ž, inu vener bosh Diuiza ǀ Maria Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila del. ed. ž, porodila < slovan. *vъz-nosi̋ti
zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
zvezan -a prid. 1. zvezan: na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan im. ed. m ǀ zhes duei leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan im. ed. m ǀ shtriki, inu ketne s' katerimi je bil sveſan im. ed. m ǀ kushovati ketne, is katerimi je bil ſvesan im. ed. m ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii ſueſan im. ed. m, inu sapleten prebivat ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim leshi ſveſana im. ed. ž dusha tvoje lube zartane Mattere ǀ Aku bode hotal tebe v'keho svesaniga tož. ed. m ži. djati ǀ ta folk perpele Jeremia ſveſaniga tož. ed. m ži. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga tož. ed. m ži. k' ſebi perpelat ǀ shiviga ſo bily vjeli Saxonskiga Firshta, ter sveſaniga tož. ed. m ži. ſo bily k'Ceſariu perpelali ǀ kateriga hudizhy s' ketnamy ſvesaniga tož. ed. m ži. ſo pelali ǀ Lety njega terdu suesaniga tož. ed. m ži. dershè ǀ de bi Tebe sveſſaniga tož. ed. m ži. v' Jeruſalem pelali ǀ de preze imaio S. Blasha vlovit, inu sveſvniga tož. ed. m ži. k' njemu perpelat ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano tož. ed. ž ſta dershala ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad vode perneſti, inu ſveſano tož. ed. ž noter vurezhi ǀ de imaio Thereſio ſveſſano tož. ed. ž v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit ǀ kateri s' tabo sa Chriſtuſavo volo ſo ſvesani im. mn. m ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani im. mn. m, inu martrani ty puntarij Boshij ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih rod. mn. ǀ de bi vſe karſhenike svesane tož. mn. m v'Ieruſalem perpelal ǀ s' gorezhmi ketnami imaio, rokè, inu noge ſveſane tož. mn. ž ǀ s' svesanimy or. mn. rokamy ſpij 2. privezan, priklenjen: kadar bosh v'jetje padla na poſtelo svesana im. ed. ž od bolesni 3. povit, zavit: ter taku ſueſaniga tož. ed. m ži. ſo bili v' grob poſtavili
žakelj -a m vreča, žakelj: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo, katera drusiga nej kakor en shakel im. ed. poln gnuſobe ǀ vun is shakla rod. ed. ſtreſſil ǀ en shakel tož. ed. dænariou je na miso poſtavil ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. Kateriga sa herptom dershim ǀ Dohtar sapovej … en shakal tož. ed. denarjou gori reſuti, inu yh od shlahte shtejti ǀ lete tatvine je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tož. ed. tiga zartaniga Beniamina ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko v' shakli mest. ed. kupit ǀ ga hozhe v shakle tož. mn. poloviti, inu s'palzamy ſtepſti ← srvnem. sackel, manj. od sac ‛vreča’ ← lat. saccus ← gr. σάκκος
žegnan -a prid. 1. blagoslovljen: posdraulen, inu shegnan im. ed. m bodi moj lubi tovarsh ǀ stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani im. ed. m dol. dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ drugu jutru ta shegnana im. ed. ž ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu im. ed. s kadillu per Altaryh ǀ kateri ſedj v' tei shegnani mest. ed. ž Moshtranzi ǀ vsame shegnano or. ed. ž vodo, sazhne po hishi Kropiti ǀ shegnani im. mn. m bodite do vekoma ǀ shegnane im. mn. ž tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale, inu meni ſtregle ǀ Shegnane im. mn. ž/s jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio ǀ andohtlivu tvoje shegnane tož. mn. ž rokè kushnem 2. posvečen: ta shegnani im. ed. m dol. ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana im. ed. ž Cerku ratala ǀ Manna je li ena ſenza bila tiga shegnaniga rod. ed. m Vblata ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane rod. ed. ž poſſode ǀ kakor je bil od ſmerti gori vſtal, takushen v' ta shegnani tož. ed. m dol. vblat pride ǀ de ſe najdem pod tem shegnanim or. ed. m ublatu na Altariu ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, ampak te kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih rod. mn. Maſhniku ǀ Mashniki s' veliko andohtio, inu pohleunoſtio v' ſvoih shegnanih mest. mn. rokah Taiſtiga noſſio → žegnati
žegnati -am dvovid. blagosloviti: Sa volo tiga tudi vaſs sdaj nemorem shegnat nedol. ǀ Tu S. Rus. T. tudi shegna 3. ed. te bogabojezhe, inu shtrajfa te greshne ǀ satorai Bug neshegna +3. ed. vasho semlo ǀ Zhe hozheo eniga fermat, inu v' gnadi Boshy poterdit, s' krisham ga shegnaio 3. mn. ǀ Bug ti shegnai vel. 2. ed. … taiſte dobre shpishe ǀ Shegnaj vel. 2. ed. Tebe Lublana G. Bug, ex Sion ǀ Bug je shegnal del. ed. m tu mejstu ǀ Skrinia Boshja je shegnala del. ed. ž Obededomovo hisho ǀ Taushenkrat ſo shegnali del. mn. m Rod od kateriga je jmel priti ← srvnem. segenen < stvnem. seganōn ‛narediti znamenje križa’ ← lat. sīgnāre ‛označiti, narediti znak, zapečatiti’
žlahtnost -i ž plemenitost, žlahtnost: shlahnuſt im. ed. tiga Roda nima sanizhovana biti ǀ shlahnoſt im. ed. nezh nepomaga, zhe pravizhnu neshivj ǀ ni lipota, ni blagu, ni slahnuſt im. ed. ǀ Kadar tvoja shlahtnust im. ed., tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost bo tebe napihnila ǀ Shlohnoſt im. ed., zhaſt, inu huala je perglihana travi, inu rosham ǀ kaj je djal Socratos od shlahnuſti rod. ed. ǀ je govuril od shlahtnuſti rod. ed., bogatie, modruſti, inu lepote Chriſtusa Jeſusa ǀ od shlahnusti rod. ed. tiga zhaſsa govorit ǀ ſe zhudit shlahnuſti daj. ed. teh Mashnikou ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt tož. ed., zhednoſt, inu blagu ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust tož. ed. k'pregainienu teh bosig sirotiz ǀ posnate lepoto, inu shlahtnuſt tož. ed. gnade boshie ǀ kateriga shlahtnust tož. ed. my nemorimo srezhi ǀ hozhe poſnati shlahtnoſt tož. ed. tiga Roda ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt tož. ed. ǀ katirimu v' lepoti, inu v' shlahnuſti mest. ed. nej bilu na ſvejtu gliha ǀ ſta bila dua dreva, katera s' ſvojo shlahtnuſtio or. ed., inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ Anaſtasius pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio or. ed. premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ Maria Diviza vſe te druge s'ſvojo shlaht nuſtio or. ed., inu urednoſtio je premagala → žlahten
žleht1 nepreg. prid. slab: en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 640 zadetkov.