Tiskanje

búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]

1.

okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa

3.

valjasta blazina za klekljanje

4.

klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu

FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]

1.

navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom

2.

ekspresivno glasen poljub

3.

moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje

4.

kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba

FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1.

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica]

1.

navadno ekspresivno goba, zlasti manjša

1.1.

navadno v množini

2.

kar po obliki spominja na manjšo gobo

2.1.

3.

manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje

FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico
ETIMOLOGIJA: ↑goba

krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]

klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu

ETIMOLOGIJA: ↑krvav

podmèt podméta samostalnik moškega spola [podmèt]

zmes za zgostitev jedi, navadno iz moke in vode

ETIMOLOGIJA: iz podmetati iz ↑metati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik]

1.

cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca

2.

odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda

3.

jašek za odvajanje zlasti meteornih voda; SINONIMI: iz gradbeništva ponikalnica, iz gradbeništva ponikovalnica

STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik
FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku
ETIMOLOGIJA: ↑požirati

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.