agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bívati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
blískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
blískati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bóbnati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bobnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove Sod /čudno/ bobni.1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bôsti bôdem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bríti bríjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
brnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
brodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bŕskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
brzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
budíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
bútati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Butala ga je po glavi.1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
centralizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
cigániti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
cijáziti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
cijáziti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
curljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čákati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čeméti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti /Sproščeno/ je čemel (v senci).1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čepéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah /Potuhnjeno/ je čepel (v senci).1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
črnéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čŕniti se -im se
in črníti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čŕtati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod (S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čŕtati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čúvati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dajáti -dájem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja11.
knjižno pogovorno,
čustvenostno,
navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj Želodec ga /kar preveč/ daje.11.1.
v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
daníti se -ím se
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov),
brezosebnozačeti postajati dan
(Na vzhodu) se dani.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
delováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.1.1.
kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
1.2.
kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
3.
kdo/kaj biti v delovnem stanju Motor še ne deluje.3.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
deponírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Vrednostne papirje je deponiral v banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dèskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
iz športa1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dèskati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj navadno premikati se z desko
/Brez strahu in predsodkov/ se /redno/ deskajo čez zaliv.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
deževáti -újem
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
brezosebno1.
padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
diplomírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo uspešno strokovno usposobiti se
Diplomiral je (v rednem roku, letos).
2.
kdo uspešno strokovno usposobiti se v/na čem / kje
Diplomiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno strokovno opraviti kaj
Diplomiral je ruščino (na slavistiki).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
divjáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko V dolini divja veter že nekaj dni.3.1.
Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dníniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno1.
kdo hoditi na/v dnino
/Veliko in rad/ je dninil.
2.
kdo biti na dnini
(Letos) je dninil (pri bližnjem posestniku).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dobíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje Dobili so ga iz ječe.6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dobíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno oseba v množini/dvojiniknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dogájati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dogodíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dohájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dohitéti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).
2.
kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).
3.
kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dojémati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
domováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Kot večni migrant/ domuje na deželi in v mestu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dopisnikováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo biti za dopisnika
/Kot zunanji novinar redno/ dopisnikuje (po vsej državi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dopustováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj občasno prebivati v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Dopustuje na deželi/v mestu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
doštudírati -am
dovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo končati študij
/S svojo nizko plačo/ je doštudiral (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati študij v/na čem / kje
Doštudiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno študijsko končati kaj
Doštudiral je ruščino (na slavistiki).
4.
knjižno pogovorno kdo izšolati koga
/Z majhno plačo/ je doštudiral otroke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
douméti -úmem
dovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dožívljati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo zavestno in čutno sprejemati kaj
(V tistih časih) je /po krivici/ doživljala hude pritiske.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobivati kaj 'odobravanja, zavračanja, nove vsebine'
Njegova dela so (občasno) doživljala hude kritike.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
drčáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
drémati -ljem
in drémati
tudi dremáti -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dréti1 dêrem
tudi drèm
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
drobíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dŕsati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dŕsati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj premikati se po ledu
Otroci se kepajo in drsajo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
držáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
držáti se -ím se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dušíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ovirati, onemogočati koga/kaj
Kašelj ga duši.
2.
kdo/kaj zadrževati kaj
/Na silo/ si je dušil bolečino (v sebi).
3.
kdo/kaj jakostno zmanjševati kaj
Ropotanje strojev je dušilo besede.
4.
kdo kuhati kaj v pokriti posodi z majhno količino vode in maščobe kaj
/Nepriporočljivo/ je dušiti meso ali zelenjavo v aluminijasti posodi.
5.
iz radiotehnike kdo/kaj jakostno in vidno zmanjševati kaj
Dušil je televizijsko sliko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dušíti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj s težavo dihati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje
Planinci so se dušili pod snegom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
dvígniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
eksperimentírati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
eksplodírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
eksponírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kam
V galeriji so eksponirali najnovejše primerke redkih znamk.
2.
kdo/kaj poudariti kaj
(V partituri) je /s podčrtavanjem/ eksponiral nekatera mesta.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj začetno razvojno začrtati kaj
(V obravnavanem romanu) je avtor zgodbo eksponiral /pretenciozno/.
4.
iz fotografije kdo/kaj namensko osvetliti kaj
Film so /še dopustno/ eksponirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
eksponírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj postaviti se
(Pri stavki) se je /zelo/ eksponiral (za delavce in njihove pravice).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
emancipírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj pridobiti si, enakopraven, pomemben položaj
(V tistem času) se je država /gospodarsko/ emancipirala /kot enakopravna članica evropske skupnosti/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
figurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
forsírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.
2.
kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.
3.
iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.
4.
iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
funkcionírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v delovnem stanju Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.1.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
galopírati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
gíbati se -ljem se
tudi -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.
2.
kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.
3.
kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod Giblje se na svežem zraku.3.1.
kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.
4.
kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.4.1.
kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
glasíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno1.
v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.
2.
kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
gnézditi -im
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov) kdo/kaj delati, imeti gnezdo
(Pod streho) gnezdijo lastovke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
gomazéti -ím
nedovršni glagol,
glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol),
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
goréti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.
2.
kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.
4.
čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
gospodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
gostováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, nastopati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Na naših odrih bo /v glavni vlogi/ gostovala slavna sopranistka.
2.
kdo/kaj biti nastanjen, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod
/Z veseljem/ gostuje na deželi/v mestu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
gozdáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj oskrbovati gozd
(Zdaj) /redno/ gospodari in gozdari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
grabíti in grábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
grêbsti grêbem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
grméti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).
3.
čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
gúgati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.
2.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.
3.
iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hitéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev Na starost je hitela beračiti. ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hladíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hladíti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj postajati hladno
Jeza se (jim) je /počasi/ hladila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hlapčeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo biti, služiti za hlapca /Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).1.1.
kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hodíti hódim
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem Hodi že /brez bergel/.1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod Pogosto hodi čez mejo.2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hrabríti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
Hrabrili so jih /predvsem s pesmijo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hraníti1 in hrániti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hromíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Slabo in brezvoljno vzdušje jih je /vedno bolj/ hromilo.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Bolezen in potem še zdravila so (mu) hromila ude in s tem njegove vsakdanje aktivnosti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
hrôpsti hrôpem
nedovršni glagol,
tvorni (procesni) glagolčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
igráti -ám
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
igráti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
igráti se z/s -ám se z/s
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Živčno/ se je igrala s prsti (po robu mize).
2.
čustvenostno kdo/kaj imeti lah kom iseln, neresen odnos s kom/čim
Z zdravljem in ljubeznijo se ni za igrati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
iméti imám
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj Imajo avtomobil, hišo.1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj Urednik ima gradivo.2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj Tri dni / Letos imamo dež.6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
individualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.
2.
kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.
3.
kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.
4.
iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
individualizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti se kot individuum
/Drugačnim načinom mišljenja in posledično življenja/ se je (v sicer nekdaj prijateljski sredini) individualiziral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
informatizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj vključevati koga/kaj v informacijski sistem
(V zadnjih dveh desetletjih) so informatizirali praktično celotno, predvsem tisto še aktivno, populacijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
informatizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj vključevati se v informacijski sistem
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) informatizirati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
integrírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
intenzivírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
intenzivírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
internetizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj povezati z internetom koga/kaj
(V zadnjih dveh desetletjih) so si internetizirali celotno poslovanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
internetizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj povezati se z internetom
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) internetizirati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
iskáti íščem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.
5.
v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
iskáti se íščem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznavati se
(V srednji šoli) se je še iskal in spoznaval, kaj hoče.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
islamizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj intenzivno navajati koga/kaj na islam
/Z leti in postopoma/ (jim) je uspelo islamizirati tudi vsakdanje navade.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
islamizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj intenzivno navajati se na islam
/Z leti/ so se prebivalci (v določenih bivalnih sredinah) /počasi/ islamizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
íti grém
in grèm
nedovršni in dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem Šel je (po prehodu za pešce).1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam Vsak dan gre na pokopališče.2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam Iz dimnika gre dim.4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu Matematika mu ne gre.10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj V sobo gresta le miza in kavč.12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti To blago je že zdavnaj šlo.16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izbrúhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izgíniti -em
in zgíniti -em
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izgubíti -ím
tudi zgubíti -ím
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izgubíti se -ím se
tudi zgubíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izhájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).
2.
kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.
3.
navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izkázati tudi izkazáti -kážem
tudi skázati
tudi skazáti skážem
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj javno predstaviti kaj
(V letnem poročilu) (jim) je /natančneje/ izkazal odhodke in prihodke.
2.
kdo/kaj imeti, doseči kaj
Firma je predvsem (v lanskem letu) izkazala lepe izvozne rezultate.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj javno izraziti kaj
/S posebno izdajo njegovih del/ so (mu) (na matični ustanovi) izkazali posebno spoštovanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izkázati se tudi izkazáti se -kážem se
tudi skázati se
tudi skazáti se skážem se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.
4.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izobraževáti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo načrtno strokovno usposabljati se
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izobraževal (v rednem roku, letos).
2.
kdo načrtno strokovno usposabljati se v/na čem / kje
Izobraževal se je na slavistiki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izpopolníti in izpopólniti -im
tudi spopolníti
in spopólniti
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj bolj popolno, dovršeno
(Z novimi pripravami) so /temeljito/ izpopolnili delovni postopek.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dopolniti, zapolniti kaj
Zalogo so izpopolnili (z novimi izdelki).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno dodelati koga/kaj v/na čem / kje
Izpopolnil se je v glasbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izpostáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.
2.
kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).
3.
kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izpustíti se -ím se
tudi spustíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izstopíti1 in izstópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod Iz stranke je izstopil šele letos.2.1.
Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izšólati se -am se
dovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo končati šolo, študij
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izšolal (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati šolo, študij v/na čem / kje
Izšolal se je na slavistiki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
iztŕžiti -im
in stŕžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
izvršíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
jádrati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
jágniti -ím
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi ednine kaj roditi, povreči jagnje
(V tem času) ovce jagnjijo (kar na paši).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
jésti jém
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v usta Po kosilu /navadno/ jedo kompot.1.1.
Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
junáčiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad junači /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
júrišati in juríšati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kalíti3 -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno kaj delati se, nastajati
(V gozdu) že vse kali in brsti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kámenčkati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj igrati se otroško igro s kam enčki
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ kamenčkala (s svojim bratcem).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kaplanováti -újem
nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj delovati kot kaplan
Kaplanoval je (v različnih krajih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kapljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kázati tudi kazáti kážem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj Letna bilanca kaže hudo izgubo.6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.9.1.
V šoli je kazal pridnost.
9.2.
Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno,
navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost' Kaže pustiti vse skupaj.10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kázati se tudi kazáti se kážem se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Kazal se je /v ponošenem cilindru/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kipéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kísati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Hrana se (v tej vročini) kisa.
2.
čustvenostno kdo/kaj postajati nejevoljen, nerazpoložen
Kar naprej se nekaj kisa.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
klečáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih
Nekateri so sedeli, drugi klečali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kmetováti -újem
in kmétovati -ujem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo biti kmet, delati na kmetiji
(Na posestvu) je kmetoval /sam/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kolobáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.
2.
iz agronomije kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati
Kmetje so spet začeli kolobariti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
končáti -ám
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti)1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
končáti se -ám se
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti)1.
kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kontrolírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj sistematično pregledovati/nadzorovati koga/kaj
Živila /pogosto in redno/ kontrolirajo (v različnih trgovskih centrih) (z različnimi prehrambenimi in sanitarnimi inšpektorji).
2.
kdo/kaj odločujoče vplivati na, skrbeti za koga/kaj
Ta človek zna kontrolirati svoja čustva.
3.
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ kontroliral vso državo.
4.
iz šaha kdo/kaj obvladovati kaj
Figura kontrolira polje.
5.
iz šolstva kdo/kaj preverjati kaj
Kontrolirajo njihovo znanje.
6.
iz fizike kdo/kaj nadzorovati kaj
Kontrolirajo jedrsko reakcijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kopáti kópljem
tudi -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kópati tudi kopáti -am
in -ljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj umivati koga/kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Nepokretne bolnike kopajo v posebnih kadeh.
2.
iz fotografije kdo/kaj izpirati kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Še vedno mora filme kopati v določeni raztopini.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kopáti se kópljem se
tudi -ám se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno in s težavo premikati se, gibati se od—do/iz/z/s koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kópati se tudi kopáti se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj navadno zaradi osvežitve gibati se po/ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Vsako leto se /največ/ kopa na domači obali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kopíčiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj spravljati na kup kaj k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
V skladišča /kar s preveliko hitrostjo/ kopičijo velike zaloge pokvarljivih živil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kopíčiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj spravljati se na kup k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
Na nebu se kopičijo nevihtni oblaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
korákati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
(Po različnih poteh) /navadno/ korakajo /drug za drugim/.
2.
kdo/kaj premikati se s korakanjem mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Korakal je na čelu sprevoda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
koreníniti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno čustvenostno1.
kdo/kaj imeti osnovo, izhodišče v/na/pri kom/čem / kje / kdaj
Ti ljudje koreninijo v slovenskih krajih.
2.
iz agronomije kaj delati, poganjati korenine v/na/pri kom/čem / kje
V tej zemlji ribez /hitro/ korenini.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
korenjáčiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad korenjači /zaradi svoje moči/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kósiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kotálkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj premikati se na kotalkah
Otroci se kotalkajo in rolajo (kar po pločnikih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kotíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi ednine kaj rojevati mladiče, povreči mladiča
(V tem času) zajklje /na veliko/ kotijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kotíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi ednine1.
kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kováti kújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kraljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krampáti -ám
in krámpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krásti krádem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).
2.
iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krásti se krádem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kričáti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.
3.
čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
križáriti -im
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krížati -am
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krížati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krmáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.
2.
kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krotíti -ím
nedovršni glagol,
glagol upravljanja,
navadno čustvenostno kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krožíti in króžiti -im
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
krulíti in krúliti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kúhati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo/kaj pojavljati se v visoku stopnji
(V srcu) se (mu) je kuhala jeza.
2.
kdo/kaj nahajati se na/v/pri kom/čem / kje
Ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kupíti in kúpiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kupováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj nameravati pridobivati koga/kaj na razpolago
/Brez pravega povoda/ kupuje vse okoliške parcele.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
kváriti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Hrana se (v tej vročini) kvari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
legalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanjav posplošenem pomenu kdo/kaj uradno priznati koga/kaj
Listino so legalizirali (tudi na sodišču).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
legitimírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj
(V klubu) jih je policist /vse po vrsti/ legitimiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
legitimírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi se, potrjevati se
(Pri vseh vratih) se je (dežurnim varnostnikom) legitimiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
lesketáti se -ám se
in -éčem se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Solze se (ji) lesketajo (v očeh).
2.
kdo/kaj delati se svetel
Zvezde se lesketajo /bolj kot prej/.
3.
čustvenostno kaj delati se svetel, bel-o/-a
Dekletova polt se (ji) je lesketala /v mraku/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ležáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju Nekateri so sedeli, drugi ležali.1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko Polje leži ob glavni cesti.5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko V skladišču leži veliko knjig.7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje Kot leži nasproti osnovnici.9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
licencírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
/Z veseljem/ so licencirali objekte in tekmovalno traso.
2.
iz veterine, v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
(V njegovem hlevu) so licencirali vse bike in žrebce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
lístati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj obračati liste v/na/po čem / med čim / kje / kod
Rad lista po starih knjigah /S prstom/ je listal po kartotečnih listkih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
lístati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
neobčevalno knjižno kaj poganjati liste
(To pomlad) pa se drevje (že zgodaj) lista.
2.
iz gastronomije kaj ločevati se listnate plasti
Namaščeno testo se /lepše/ lista.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
líti líjem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
lokalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omejiti koga/kaj
(Pri razporejanju dejavnosti) bi /težko/ lokalizirali ta dogodek.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti, postavljati koga/kaj čez/skozi/na/v/za koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Zgodbo so lokalizirali v nekaj svojih domačih vaseh.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prostorsko določiti, določati koga/kaj
Zdravnik je /dovolj točno/ lokaliziral vnetje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
lovíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
2.
kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
3.
kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.
4.
v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
5.
kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
6.
kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
7.
iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
lupíti in lúpiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj
/Z močnim pritiskom/ in (z ostrim nožičem) je lupila tovrstne oreščke.
2.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj od/z/s koga/česa / pri/po/na/v/ob kom/čem /med/nad/pod kom/čim / kje / kod
(S strgali) je lupil lubje po vsej dolžini debel.
3.
čustvenostno kdo/kaj izrabljati koga/kaj
Sin ju /brezobzirno/ lupi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
lupíti se in lúpiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj delati se
Predvsem (po rokah) se (mu) koža /grdo/ lupi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mánjkati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mašíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj zaprto s čim
Luknje so /vztrajno/ mašili z umazanimi krpami.
2.
čustvenostno kdo/kaj spravljati kaj v kaj / kam
Bonbone so si mašili v žepe.
3.
nav. v zvezi z luknja, vrzel, čustvenostno kdo/kaj nadomeščati kaj v/na/pri/po čem / kje
/Z ihto/ so si mašili vrzeli v izobrazbi.
4.
iz obrtništva kdo/kaj nadomeščati, krpati kaj ‘izrabljene dele pletenine, tkanine’
Vsak dan so mašile nogavice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ménjati tudi menjáti -am
dovršni glagol,
glagol splošne lastnosti/splošne spremembe1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
metáti se méčem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito premikati se za/z/s kom/čim
(V cirkusu) se je metal z medvedom.
2.
čustvenostno kdo/kaj sunkovito gibati se, usmerjati se okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/za/na/med/čez koga/kaj / po kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Metali so se po tleh /kot snopi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
miríti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
množíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
To ljudstvo se /hitro/ množi.
2.
iz biologije kdo/kaj razmnoževati se
Nekatere rastline se /nespolno/ množijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
môči mórem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol,
navadno z nikalnico,
navadno v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj nima sposobnosti uresničiti kaj
Ne more gibati z roko.
2.
kdo/kaj ima sposobnost, nima sposobnosti uresničiti kaj zaradi okoliščin
Ne more igrati košarke zaradi poškodb.
3.
kdo/kaj izraža kaj 'razpoloženje, odnos'
Ni mogel gledati njene zadrege.
4.
kdo/kaj izraža domnevo, verjenost obstajanja, dogajanja
To bi moglo biti res.
5.
izpustno kdo/kaj izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj
Ne morem za to, da nerazločno govorim.
6.
izpustno kdo/kaj izraža sposobnost uresničiti dejanje
Ni mogel do nje.
7.
izpustno kdo/kaj izraža možnost komu/čemu kaj narediti
Nihče ji nič ne more.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
molčáti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mórati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol,
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev Na starost je moral beračiti. 2.
kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.
3.
kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.
4.
kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.
5.
kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.
6.
čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
motíti in mótiti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.
2.
kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.
4.
iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.
5.
iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
motíti se in mótiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.
2.
kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.
3.
navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mračíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati mrko, mračno, neprijazno kaj
Težko življenje (mu) je (v določenih obdobjih) mračilo obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mračíti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.
2.
brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mrazíti -ím
tudi mráziti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.
2.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mrazíti se -ím se
tudi mráziti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi kdo v mrazu zadrževati se
(Na snegu) se je /brez potrebe/ mrazil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mréniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kaj delati kaj mrežasto
Pare nad jezerom so mrenile nebo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mréniti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kaj obstajati v mrenasti obliki
Nebo se mreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mréžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati mrežo na kaj
Mrežili so okna.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj delati kaj mrežasto
Vodni curek je mrežil podobo na gladini.
3.
iz obrtništva kdo/kaj delati mrežo
Ženske so mrežile in kvačkale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
mréžiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kaj obstajati v mrežasti obliki
(V dolini) se je mrežil ledenik.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
múčiti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj
(V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
múčiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati si v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
(V tem šolskem letu) se /precej/ muči z nemščino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nabráti -bêrem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nabráti se -bêrem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nabráti si -bêrem si
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nadaljeváti se -újem se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.
2.
kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nadzorováti -újem
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj sistematično pregledovati koga/kaj
Živila /pogosto in redno/ nazorujejo (v različnih trgovskih centrih).
2.
kdo/kaj odločujoče vplivati na koga/kaj
Ta človek zna nadzorovati svoja čustva.
3.
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ nadzoroval vso državo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nagájati tudi nagajáti -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nagájati si tudi nagajáti si -am si
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nagíbati se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nahájati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolpublicistično kdo/kaj biti sredi česa / v/na čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
V knjigi se nahajajo napake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
najéti -jámem
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj začasno namensko dobiti koga/kaj
(V klubu) so /za krajši čas/ najeli dobrega kuharja in natakarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nájti nájdem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.
2.
kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.
4.
kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.
5.
navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nájti se nájdem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznati se
(V srednji šoli) se je našel in spoznal, kaj hoče.
2.
navadno v množini kdo/kaj dobiti se
Najdemo se (pred kinom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nakázati tudi nakazáti -kážem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naletéti na -ím na
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano najti, srečati koga/kaj
(V leksikonu) je naletel napake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naletéti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim / kod / kje
/Postopoma/ so se muhe naletele na meso.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
namériti se -im se
dovršni glagol,
glagol omogočanja nastajanja,
redko1.
kdo/kaj nameniti se, odločiti se kaj
Namerila se je obiskati znanko.
2.
kaj dogoditi se, pripetiti se
(Pred odhodom) se je namerila čudna stvar.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
namnožíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
namnožíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se številčnejše
Delo se (mu) je /brez prave kontrole preveč/ namnožilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napádati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načenjati koga/kaj
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.
3.
iz športa kdo/kaj tekmovalno ogrožati
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Živino napajajo (dvakrat na dan).
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Druge rad napaja (z vinom in žganjem).
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj z vodo
Izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto.
4.
kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Toplarno so napajali (s plinom).
5.
iz elektrotehnike kdo/kaj oskrbovati kaj z električno energijo
Elektromotor napajajo baterije.
6.
iz metalurgije kdo/kaj dopolniti kaj s tekočo litino
V železarni napajajo ulitke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napájati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oskrbovati se pri/na/ob čem / s čim / kje / kdaj / koliko krat
Realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napénjati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
(Na violino) si je napenjal nove strune.
2.
iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napénjati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napenja /z učenjem/.
2.
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napenja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napihováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj naponjevati koga/kaj glede na obseg, vsebino in pomen koga/kaj
Zračnico si je napihoval /kar z usti/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napihováti se -újem se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napihuje.
2.
iz agronomije kaj napenjati se
Sir se /zaradi nepravih pogojev/ napihuje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napráviti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj Napravili so cesto.1.1.
kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo' To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.2.1.
kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.
2.2.
kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.
5.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.
7.
iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.
8.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
napredováti -újem
tudi naprédovati -ujem
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.
4.
iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.
5.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naprézati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo pripenjati koga/kaj
Napreza si konje.
2.
čustvenostno kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
Napreza si možgane, pa nič pametnega ne domisli.
3.
iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ naprezala glasilke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naprézati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napreza /z učenjem/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naselíti -sélim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak naselili v nova stanovanja.
2.
kdo/kaj načrtno zavzeti kaj
Prazna področja so /nahitro/ naselili (s prišleki).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naselíti se -sélim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Končno/ so se naselili v nova stanovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
naskakováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati koga/kaj
/Kot brez takta fizično/ naskakuje ljudi (v svoji bližini).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nastájati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi,
v posplošenem pomenuiz meteorologije kaj pojavljati se, prihajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Sredi Atlantika nastaja področje nizkega zračnega pritiska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nastáti -stánem
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi,
v posplošenem pomenu kaj začeti obstajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
V tistem času je nastalo več novih kolonij.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nastópati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.
2.
v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.
3.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nazadováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj prehajati z višje stopnje na nižjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ nazadovalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nazdráviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
néhati -am
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti),
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.
2.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več (Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.2.1.
končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
néhati se -am se
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti)1.
v pomožniški vlogi kaj končati biti
Vsaka stvar se (kdaj) neha.
2.
v posplošenem pomenu kaj končati biti kdaj / kje
Tam se gozd neha.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nêsti nêsem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.
3.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.
4.
v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.
6.
v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.
7.
kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nêsti se nêsem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
čustvenostno kdo/kaj samozavestno premikati se
/Kako/ se nese!
2.
neobčevalno knjižno kaj gibati se, premikati se od—do/mimo koga/česa / skozi/čez/na/v kaj / v/po čem / kje / kod
Po nebu se nese mogočen oblak.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
níhati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nočíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostibrezosebnopostopno postajati vedno bolj temno, noč
/Hitro/ se je nočilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nosíti nósim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
nováčiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Novačil je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj s prizadevanjem dobivati koga/kaj za koga/kaj
/S težavo/Težko/ je novačil ljudi za sodelovanje.
3.
kdo/kaj pridobivati proti komu/čemu / za koga/kaj
(Med prisotnimi) je novačil za tujsko legijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obdájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
stanjski (telesni/duševni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(V srednjem veku) so si prebivalci obdajali prebivališča (z zidanimi utrdbami oz. visokimi obzidji).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obdélati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podati, pripraviti koga/kaj
Mizo si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj natepsti koga/kaj
Obdelal ga je /kar s pestmi/.
3.
iz bibliografije, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnati koga/kaj
Knjigo je /kataložno/ obdelal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obdržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obdržáti se -ím se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oprijemajoč se česa ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
/Z uzdo/ se je obdržal na konju.
3.
kdo/kaj ohraniti se
Sin podjetnik se bo obdržal /kot njegov oče/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obkládati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
stanjski (telesni/duševni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj obdajati koga/kaj
(V srednjem veku) so si prebivalci obkladali prebivališča (z zidanimi utrdbami oz. visokimi obzidji).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obkládati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostnov oslabljenem pomenu kdo/kaj obdajati koga/kaj s čim
/Na silo/ so jih obkladali z različnimi ponudbami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
oblikováti se -újem se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
(V njegovih mislih) se je oblikovala nekdanja podoba domače vasi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obstájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati Društvo obstaja (že več let).1.1.
Obstaja možnost, da ga rešimo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
obvládati -am
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj nadvladati koga/kaj
(V napadu) je napadalca obvladal (z leseno palico).
2.
kdo/kaj odločujoče vplivati na kaj
Ta človek zna obvladati svoja čustva.
3.
kdo/kaj uspešno opravljati kaj
/Odlično/ obvlada risanje.
4.
kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ obvladal vso državo.
5.
kaj polno načeti koga/kaj
Spanec jih je /popolnoma/ obvladal.
6.
iz ekonomije kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Borza obvlada trg.
7.
iz šaha kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Igralec obvlada polje.
8.
iz gozdarstva kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Smreke so obvladale listavce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
odbíti se -bíjem se
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj odstraniti se od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu Zvok se odbije od stene.1.1.
kdo/kaj odstraniti se od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Pri prevozu/ se je kipu odbila roka.
2.
kdo/kaj pokazati se v/na/pri kom/čem / kje
Prva jutranja svetloba se je odbila v reki.
3.
iz fizike kaj oddaljiti se
Elektrona se odbijeta /eden od drugega / med seboj/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
oddájati -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom dajati komu/čemu kaj Ključe navadno oddajajo vratarjem (v spravo).1.1.
kdo/kaj podarjati/poklanjati komu kaj
Znancem sproti oddajal svoje knjige (za spomin).
1.2.
kdo/kaj delati, da prehaja kaj k/h komu/čemu
Oddajali so stanovanje študentom (za nekaj mesecev).
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj k/h komu/čemu / v/pri čem / kam / kje
Svoje deleže je redno oddajal (v) posojilnici.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati kot izvor dajati kaj naprej
Naprava oddaja ozek curek svetlobe.
4.
kdo/kaj z oddajnimi napravami posredovati
Televizija oddaja na tridesetih kanalih.
5.
iz fizike kaj z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
Vezje oddaja (elektromagnetne valove).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
oddélati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno opraviti koga/kaj
Vse si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Svoje je /uspešno/ oddelal in odšel.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
odlikováti se -újem se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)v posplošenem pomenu kdo/kaj biti boljši po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje
Med vrstnicami se je odlikovala /zaradi zrelosti in lepote/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
odmévati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)1.
v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
odsévati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj kazati se, odbijati se od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Plameni se odsevajo v njegovih očeh.
2.
kdo/kaj kazati, izražati od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Nasmeh je odseval radost in srečo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
odtŕgati -am
stilno -tŕžem
dovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zmanjšati koga/kaj
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
oglášati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
oglaševáti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj objavljati javnosti v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod / kdaj
Oglašujejo /samo/ v nekaterih časopisih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ohraníti in ohrániti -im
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.
8.
v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.
9.
v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ohraníti se in ohrániti se -im se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati od/iz koga/česa / čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / od—do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla ohraniti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ohránjati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj vzdrževati kaj
(V družini) so ohranjali domače razpoloženje in navade.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
omejíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj določiti meje za kaj
(Pri razporejanju dejavnosti) bi /težko časovno/ omejili ta dogodek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
omejíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj zadržati se od koga/česa
(Pri soočenju) se je omejil od svojih prejšnjih izjav.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
opazíti in opáziti -im
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj čutno zaznati koga/kaj
Ladje opazi (skozi okno s prostim očesom).
2.
kdo/kaj zaznati / biti pozoren na koga/kaj
Mladega umetnika so kmalu opazili.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
opogúmljati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
(Pri delu) jih je /zelo/ opogumljala njegova prisotnost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
opráviti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.
2.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).
5.
v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.
6.
iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.
7.
iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.
8.
iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.
9.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.
10.
iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
organizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj urediti, uskladiti kaj
/Skrbno/ so organizirali zdravstveno službo.
2.
kdo/kaj pripraviti kaj
Organizirali so spopade.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj za/v kaj / v čem
Organizirali so kmete za sodelovanje v uniji.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dobiti komu/čemu koga/kaj
Organizirali so jim ležišča v dijaškem domu.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati koga/kaj za člana k/h komu/čemu , v kaj / kam / pri kom/čem / kje
Ljudi je organiziral k Zelenim.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
osnováti osnújem
dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj začetno ustvariti kaj
Osnovali so društvo in stranko.
2.
kdo/kaj na novo osnovati kaj na kom/čem / kje
Nauk in teorijo nasploh so osnovali na svojih izkušnjah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
osredíniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v sredino, središče
(V povesti) je glavnega junaka in njegovo usodo osredinil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
osredotóčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zbrati kaj
Gospodarstvo in raziskovanje so /izvozno/tržno/ osredotočili (na evropski trg oz. na evropski prostor).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Prodajo so osredotočili na tuje trge.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ostáti ostánem
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.
10.
brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.
11.
kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.
12.
iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ovíti ovíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prekriti koga/kaj
(S širokim šalom) si je ovila vrat.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / po/na kom/čem / kje / kod
Šal si je ovila okoli vratu.
3.
kdo/kaj narediti kaj manj mokro
Perilo je ovila /kar na roke/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pádati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje Svetloba pada na mizo.3.1.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
páriti se1 -im se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj v vročini zadrževati se, oddajati vlago
(Na podu lope) se je parilo seno.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
páriti se2 -im se
in paríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spolno združevati se
Živali se /navadno/ parijo spomladi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pazíti in páziti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.
2.
kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.
3.
kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
piratizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj kot pirat upravljati kaj / s čim
Danes se /s hitrim razvojem tehnologij in elektronike na veliko/ piratizira z različnimi zelo iskanimi napravami in napravicami visoke tehnologije.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj igrati na piščalko
/Pogosto/ piska (svojo najljubšo melodijo).
2.
kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ piskala.
3.
kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Zna piskati /na list in na prste/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
plávati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj V teh globinah plava samo bela riba.2.1.
kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.
4.
iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
plêsti se plêtem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.
2.
kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
plúti plôvem
in plújem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Jadrnica pluje k otoku /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Plujejo /po kurzu/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
podáti -dám
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol govorjenja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.
3.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
podélati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno opraviti koga/kaj
Vse si je podelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Svoje je /uspešno/ podelal in odšel.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
podélati se -am se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj iztrebiti se
Odnehal je in se /dobesedno/ podelal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
podpírati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol5.
kdo/kaj vzdrževati koga/kaj
/Z veseljem/ so ga /finančno/ podpirali (pri študiju).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
podpréti -prèm
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ohraniti koga/kaj
/Hitro/ ga je podprl, da ni padel.
2.
kdo/kaj postaviti oporo ob/v koga/kaj
/Zaradi preobloženosti/ je podprla veje drevesa.
3.
kdo/kaj materialno obvarovati koga/kaj
(Med študijem) ga je podprl stric.
4.
kdo/kaj utemeljeno omogočiti koga/kaj
/Z veseljem/ ga je podprl (v njegovih prizadevanjih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pojáviti se -im se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati (Na trgu) so se pojavili novi izdelki.1.1.
kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.
2.
kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pokázati se tudi pokazáti se -kážem se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol2.
kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je pokazal gospodar.
3.
kdo/kaj predstaviti se
Pokazal se je /s sprehajalno palico in v ponošenem cilindru/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pokváriti se -im se
dovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postati slabši, neuporaben
Jed se (na toplem) /hitro/ pokvari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poléči -léžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poléči se -léžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
polzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.
2.
v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.
3.
čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
polzéti po -ím po
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostnočustvenostno kdo/kaj počasi premikati se, teči po kom/čem kje / kod
Njeni prsti so (mu) polzeli po obrazu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pomágati -am
in pomagáti -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Otroci mu že pomagajo na polju.
2.
kdo/kaj prizadevati si komu/čemu narediti
Pomagali so mu rešiti problem.
3.
kdo/kaj koristiti komu/čemu s kom/čim
Bolni kravi so /z vso vnemo in prizadevnostjo/ pomagali z zelišči.
4.
kdo/kaj koristiti do koga/česa / proti komu/čemu / za koga/kaj / pri kom/čem
Dieta je pomagala proti mozoljavosti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pomeníti in poméniti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
v oslabljenem pomenu1.
kdo/kaj biti kdo/kaj 'vsebina, znamenje, znak' Zidar, električar pomeni poklic.1.1.
kaj biti kaj 'znamenje, znak'
Rdeča luč pomeni stoj.
2.
kdo/kaj izražati, kazati koga/kaj Oznaka pomeni avtomobil iz Turčije.2.1.
kdo/kaj posledično izražati, kazati koga/kaj
Če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo.
3.
kdo/kaj biti več, manj ali enako kot kdo/kaj
Pomeni (mi) toliko kot nič.
4.
kdo/kaj imeti kaj 'veljavo, ugled' v/na čem / kje
Zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ponesréčiti se -im se
dovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postati slabši, neuporaben
/Smrtno/ so se ponesrečili.
2.
navadno v 3. osebi kaj ne dati uspeha rezultata
Primerjava se (mu) je ponesrečila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ponočeváti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj ostajati čez noč
Po cele tedne ponočuje (sredi mesta).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ponovíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kaj ponovno dogoditi se, pripetiti se
Nesreča se je ponovila (na istem odseku ceste).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ponudíti in ponúditi -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Predlog so (jim) ponudili na glasovanje.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj omogočiti kaj
Vrh je (planincem) (v smeri Karavank) ponudil lep razgled.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
porabíti in porábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabiti kaj Ti stroji /dosti/ porabijo.1.1.
kdo/kaj uporabiti kaj
Ta izraz /lahko smiselno/ porabimo (zlasti v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoristiti kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ porabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapraviti kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ porabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj za/v kaj
Za gradnjo hiše bo porabil še veliko cementa in delovne moči.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poročíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj postati mož ali žena
/Kot že priletna/ se je poročila (s preprostim človekom) (daleč na podeželje).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poslábšati se -am se
dovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagoliz šolstva kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
/Opazno/ se je poslabšala zlasti (v angleščini).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
posnéti -snámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.
5.
iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.
6.
iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.
7.
iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.
8.
iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
posredováti -újem
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati, pomagati pri/v kom/čem / med kom/čim
/Nerad/ je posredoval med njima.
2.
kdo/kaj posegati, pomagati v/ob čem / kdaj / kje
Policisti so morali v teh dneh večkrat posredovati.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojasnjevati, sporočati kaj Posredoval (jim) je svoje izkušnje.3.1.
kdo/kaj izraža kaj
Posredovali so (jim) njegove pozdrave.
4.
kdo/kaj omogočati kaj
Založba (bralcem) posreduje pregled celotnega pesniškega ustvarjanja tega obdobja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poškodováti se -újem se
tudi poškódovati se -ujem se
dovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postati slabši, neuporaben
Padel je in se poškodoval.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
potêči -têčem
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj doseči konec, prenehati trajati Dopust mi že jutri poteče.1.1.
kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.
3.
redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
potékati -am
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.
3.
kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
potováti -újem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.
2.
kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poučeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) poučevala (slovenščino).
2.
kdo/kaj podajati za koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučevala slovenščino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
povédati povém
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem To (nam) ni povedal.1.1.
kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.
2.
kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.
3.
nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'3.1.
Službo bo kmalu pustil, povem ti.
3.2.
Povem ti, pazi se, kaj govoriš.
3.3.
Povem ti, bilo je zelo nevarno.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
povézati in povezáti povéžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je povezala (v čop).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Tako speljana cesta je povezala kraj z industrijsko cono.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga je povezalo podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj oskrbljen-ega/-o
(Ranjenemu) je povezala roko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
povzéti -vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poznáti -znám
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.
2.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.
3.
kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.
4.
čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.
5.
navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
poznáti se -znám se
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
čustvenostno kaj biti viden/kazati se na/po/pri/v kom/čem / kje
Bolezen se (ji) pozna na obrazu.
2.
kdo/kaj biti znan s kom/čim
Njegov oče se /osebno in po vezah/ pozna z direktorjem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prakticírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prebíti2 -bíjem
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo preživeti kaj pri/s kom / kje / kod / kdaj
Mladost je prebil v domačem kraju.
2.
kdo preživeti kaj Mladost je prebil v revščini.2.1.
kdo preživeti kaj
Prebil je lepe čase.
3.
navadno čustvenostno, pešajoče, navadno z nikalnico kdo prestati kaj do konca
Bolnica je prebila operacijo / Bolnica ni prebila operacije.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prebŕskati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj razkopati kaj na/po čem / kje / kod
Kokoši so /s kljuni/ prebrskale gredo na vrtu.
2.
kdo/kaj pregledati kaj
(S svetilko) je prebrskal vse predale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
préčkati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol premikanja1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.
2.
kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).
3.
iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
predélati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti obravnati koga/kaj
Te države si /letno/ predelajo /čez vse potrebe/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pregánjati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem3.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.
4.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pregánjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj poditi se
Zlikavci so se /prav nesramno/ preganjali (predvsem v predmestjih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
preglédati -am
dovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj sistematično preveriti kaj
Živila /pogosto in redno/ pregledajo (v različnih trgovskih centrih).
2.
kdo/kaj sistematično preiskati koga/kaj
/Sistematično/ so pregledali vse predšolske otroke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prekúhati se -am se
dovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj skuhati se preveč
Jed se je prekuhala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
premíkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam Neki predmet se je premikal po vodi.1.1.
kdo/kaj premeščati se v prostoru sploh
Ptice se premikajo /s perutmi/.
1.2.
kdo/kaj iti, hoditi proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam
/S težkimi koraki/ so se premikali naprej.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prenéhati -am
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti),
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.
2.
kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.
3.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več Bolečine v hrbtu so prenehale.3.1.
končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prenêsti -nêsem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.
2.
kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.
5.
čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.
6.
iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.
7.
iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prenočeváti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj bivati čez noč sredi/okoli/blizu koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Prenočujejo kar na prostem, na tleh.
2.
kdo/kaj zadrževati koga/kaj čez noč
/Navadno/ so popotnike prenočevali kar na hodniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
presédati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam /po čem / kje /kod
Razrednik je presedal učence iz klopi v klop.
2.
kdo/kaj menjavati prevozno sredstvo
Presedali so na več postajah.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti komu/čemu neprijeten/-no
Enolično življenje mu je začelo presedati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
presédati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj premeščati se od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje /kod
Presedala se je proti vratom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pretirávati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj dajati vsemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici
Še zmeraj rad pretirava (pri vsakem delu).
2.
kdo/kaj upravljati v čem /s čim
(Na sprejemu) je pretiravala v izbranem oblačenju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prevériti -im
dovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj sistematično pregledati koga/kaj
Živila /pogosto in redno/ preverijo (v različnih trgovskih centrih).
2.
iz administracije kdo/kaj sistematično pregledati kaj
Preverila je točnost zapisa.
3.
iz šolstva kdo/kaj sistematično ugotoviti kaj
Preverili so znanje učencev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prevládati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj v večini biti v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med delavci so /odločno/ prevladali uradniki.
2.
kdo/kaj postati bolj razširjen in dobiti pomembnejši položaj v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med zaposlenimi je /pričakovano/ prevladalo mnenje vodilnih.
3.
neobčevalno knjižno kaj obvladati koga/kaj
Ženo je /povsem/ prevladal obup.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prežáti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
5.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
preživéti -ím
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj Mladost je preživel v domačem kraju.1.1.
kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.
1.2.
kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.
2.
navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.
3.
kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prežívljati -am
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo imeti kaj pri/s kom / kje / kdaj Mladost je preživljal v domačem kraju.1.1.
kdo prebiti kaj
Mladost je preživljal /v revščini/.
1.2.
kdo imeti kaj / koliko česa
Preživlja lepe čase.
2.
kdo vzdrževati koga Preživlja ženo in otroke (samo s svojo plačo).2.1.
kaj vzdrževati kaj s čim
Ta žival se preživlja z rastlinsko hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pričákati -am
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so pričakali prevod te pesnitve.
2.
kdo/kaj ostati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za koga/kaj
Goste so pričakali pred hišo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pridélati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti kaj
Sadje in žganje pridelajo (le zase in za domače potrebe).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
príden-dna -opridevnik
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pridobíti si -ím si
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj
Pridobil si je oblast in ugled (v svoji sredini).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pridržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za krajši čas ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
/Zaradi prepiha/ (jim) je pridržala vrata.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za kraši čas ohraniti koga/kaj za/čez kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Otroke so pridržali na nadaljnjih pregledih.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj krajši čas ustaviti kaj ‘dejavnost’
Ko je šla mimo bogatih izložb, je za nekaj trenutkov pridržala korak.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prijéti prímem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prikázati se tudi prikazáti se -kážem se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je prikazal gospodar.
2.
iz religije kdo/kaj nematerialno pojaviti se
Marija se (jim) je že večkrat prikazala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pripetíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Pripetila se je nesreča.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pripráviti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj za/na koga/kaj / za/na/pred/nad/pod kaj / kam / pred/nad/pod čim / kje Pripravila je mizo za kosilo in sobo za goste.1.1.
kdo/kaj postaviti kaj
Pripravila je vse potrebno za čaj.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Pobeg so pripravili /do najmanjših podrobnosti/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Pripravili so krmišča za divjad.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj duševno usmeriti koga/kaj k čemu / za/na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili na žalostno novico.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovno usmeriti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili do podpisa sporazuma.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
priredíti1 -ím
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko/oblikovno ustrezno narediti, pripraviti kaj
Priredila (jim) je besedilo (za nastop).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za kaj / kje Priredili so krmišča za divjad.2.1.
kdo/kaj urediti na novo kaj
Stroj je preuredil (na elekrični pogon).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj Dogodek so priredili /do najmanjših podrobnosti/.3.1.
Znanstvenik bo priredil predavanje (tudi pri nas).
4.
iz matematike kdo/kaj urediti čemu kaj
Številu so priredili njegov kvadrat.
5.
iz muzikologije kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za koga/kaj
Skladbo za mešani zbor je priredil za moški zbor za posebno priložnost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prisostvováti -újem
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol kdo/kaj naslanjati se do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / kam / v/na/pri/po/ob kom/čem / med/nad/pod kom/čim kje / kod
/Navadno/ prisostvuje sejam / na vsaki seji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
pristáti -stánem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s plutjem priti do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v čem / med kom/čim / kam / kje
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.
2.
čustvenostno kdo/kaj po intenzivnem premikanju, potovanju ustaviti se ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.
3.
kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
privarčeváti -újem
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prihraniti kaj / koliko
/Skrbno/ je privarčeval denar (za avto).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prodájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.
3.
čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
prodájati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno kdo/kaj biti na razpolago
/Kot priznani umetnik/ se je prodaja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
protežírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so protežirali bazično industrijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
púščati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
rabíti in rábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj Stroj /dosti/ rabijo.1.1.
kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
rásti rástem
tudi rásem
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razdelíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati na dele, po delih koga/kaj
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razdelili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razdelíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati se na dele, po delih
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so se učenci (pri telovadbi) razdelili /v več enako močnih skupin/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razmnoževáti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemiz biologije kdo/kaj ploditi se v večjem številu in navadno širše
(Na določenem področju) se ta rastlina lahko razmnožuje /spolno ali nespolno/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razmnožíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
(V teh okoliščinah) se bakterije /hitro/ razmnožijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razstáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
V galeriji so razstavili njegove najnovejše slike.
2.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj na kaj 'sestavine'
Posteljo so razstavili na zložljive dele.
3.
iz fizike kdo/kaj razdeliti kaj na kaj 'sestavine'
Silo so razstavili na komponente.
4.
iz umetnosti kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
Malo plastiko je razstavil po več galerijah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razuméti -úmem
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.
2.
kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.
3.
kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.
4.
kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.
5.
kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razvíjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
v posplošenem pomenu kaj postopno delati se, spreminjati se
Dežela se razvija (v industrijsko državo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, močnejši, zrelejši delati se, spreminjati se
Otroku se zobovje /nepravilno/ razvija.
3.
kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na kom/čem / kje / kod
Pri tem procesu se razvijajo plini.
4.
iz meteorologije kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na čem / nad/pod čim / kje / kod
Nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razvrstíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v vrsto
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razvrstili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
razvrstíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati se v vrsto, po vrsti
Vojaki so se /enakomerno/ razvrstili (ob meji).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
rêči rêčem
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem Te besede (nam) ni rekel.1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
reklamírati2 -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj protestno odkloniti kaj
/Zaradi zastaranja/ so (kar v firmi) reklamirali pokvarjeno hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
rézati réžem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kaj imeti sposobnost s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti
Nož /dobro/ reže /na obe strani/.
2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Meso so /strojno/ rezali (s posebnim nožem).
3.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj
(Z vrtnarskimi škarjami) režemo poganjke.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ reže kvadrate.
5.
čustvenostno kdo/kaj boleče pritiskati do koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Naramnice nahrbtnika (mu/ga) režejo v ramena.
6.
čustvenostno kdo/kaj prekinjati kaj
Kriki /neprestano/ režejo tišino.
7.
čustvenostno kaj biti speljan čez/skozi kaj
Železniška proga reže področje.
8.
čustvenostno kdo/kaj peti, igrati kaj
Godba je rezala koračnice.
9.
iz agronomije kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti kaj
Rezali so krompir (za seme).
10.
iz agronomije kdo/kaj mešati kaj
Rezal je vino.
11.
iz tehnike kdo/kaj deliti kaj
To vrsto kovine se reže /s plamenom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
rézati jo réžem jo
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Rezala sta jo proti morju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
rísati se ríšem se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
(Šele v tujini) se (mu) življenje riše /v pravi luči/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
rodíti se -ím se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.
2.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ropotáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove V vinogradu ropota klopotec.1.1.
dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.
2.
kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.
3.
slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.
4.
iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sedéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti pretežno na zadnjici Nekateri so sedeli, drugi stali.1.1.
kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).
2.
kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.
3.
kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.
4.
žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.
5.
kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sestájati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj dobivati se, prihajati skupaj
(Pri njem in okrog njega) se /pogosto/ sestajajo sosedje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sestánkovati -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
navadno čustvenostno kdo/kaj sestajati se
(Pri njem in okrog njega) radi sestankujejo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sévati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sijati od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Sonce (jim) seva naravnost v oči.
2.
iz fizike kdo/kaj svetlobno oddajati
Tovrstne naprave lahko sevajo elektromagnetne valove ali delce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
shájati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se /pogosto/ shajajo sosedje.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati se s kom
/Redno/ se shaja z najbližjimi prijatelji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sijáti -síjem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj odbijati svetlobo od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje
Sonce (jim) sije naravnost v oči.
2.
čustvenostno kdo/kaj kazati, izražati močno čustveno vznemirjenost od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje
Fant je kar sijal /od ponosa in sreče/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sklícati se sklíčem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj zbrati se
Vojaški obvezniki so se sklicali (ponoči).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
skupíniti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj razdeljevati, razvrščati koga/kaj v skupine
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) skupinili učence sicer iste starosti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
skupíniti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj zbirati se, združevati se v skupine
(V novih razmerah) se je sicer enoten kolektiv začel skupiniti /zaradi razhajanj interesov/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
slábšati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Počutje se (jim) (v tej vročini) /hitro/ slabša.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
slonéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v poševnem, nagnjenem stanju, položaju sredi/okoli/okrog koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod , kdaj / koliko
Ob pultu so nekateri sedeli, drugi sloneli.
2.
čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj
V gostilni pri pultu je bil zmožen sloneti cel dan.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
slonéti na -ím na
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj imeti temelj, osnovo na čem / kje
Celo naselje sloni na pilotih.
2.
kaj oblikovati se na kom/čem kot temelju
Trditev sloni na dejstvih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
snežíti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
brezosebno1.
padati iz oblakov v obliki snežink
/Neprenehoma/ sneži.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini mirno padati kot sneg
Cvetni lističi snežijo (z drevesa).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
snováti se snúje se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno,
navadno v 3. osebi kdo/kaj začeti nastajati
Nejasni načrti se (mu) snujejo (po glavi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sodelováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
oseba v množini kdo/kaj biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti
/Z idejami odlično medsebojno/ sodelujejo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti soudeležen na/v/pri kom/čem / s/med kom/čim / kje / kod
Vsi so sodelovali pri projektu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sónčiti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj izpostavljati koga/kaj
(Na balkonu) sonči bolno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sónčiti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj izpostavljati se
(Na balkonu) se sonči.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
spáti spím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti Nekateri so spali, drugi pa bedeli.1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno,
čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek V mladostnikih spolnost še spi.4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
spoznáti -znám
dovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj ugotoviti koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Spoznal je lastnosti snovi.
2.
kdo/kaj zaznati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
V njem so spoznali pravega prijatelja.
3.
kdo/kaj prepoznati koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Hitro kot oče/ je spoznal bratovo pisavo.
4.
kdo/kaj seznaniti koga s kom/čim
Novinca so spoznali z vodilnimi in z njegovim delom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
spustíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premakniti se nižje
Jamar se je /previdno/ spustil v jamo.
2.
kdo/kaj znižati se
(Za ovinkom) se proga /strmo/ spusti.
3.
kaj znižati se glede na stopnjo
Dohodki so se /zelo/ spustili.
4.
kaj pojaviti se, nastopiti
(Na dolino) se je spustila megla.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenu kaj pojaviti se, nastopiti
/Nenadoma/ se je spustil mrak.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sréčati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč se videti koga/kaj
(Na hodniku) je srečal starega znanca.
2.
kdo/kaj spoznati koga/kaj
(Na zabavi) je srečal zanimive ljudi.
3.
kdo/kaj najti koga/kaj v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Naslednje leto je pisatelja srečal v tujini.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
sréčati se -am se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobiti se s kom
(Na zabavi) se je srečal zanimivimi ljudmi.
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj spoznati se v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na zabavi je srečal zanimive ljudi.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj tekmovati v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na tekmovanju so se srečali najboljši atleti.
4.
kdo/kaj seznaniti se s čim
(Na fakulteti) se je srečal z grško dramatiko.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj seznaniti se s čim v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Pri delu se je srečal s težavami in ovirami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stakníti in stákniti -em
tudi iztakníti
in iztákniti
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
navadno čustvenostno1.
kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.
3.
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stanováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Začasno/ stanuje na deželi/v mestu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
státi1 stojím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo Knjige (na polici) ležijo in stojijo.2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko Hiša stoji ob cesti.3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stískati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem2.
čustvenostno kdo/kaj nahajati se tesno okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu / med koga/kaj / ob/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Otroci so se stiskali ob materi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stopíti2 -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Različne tablete si je morala stopiti (v vodi).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj v tekoče stanje
Živo srebro stopi zlato /kot vosek/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stopíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kaj preiti v tekoče stanje
(Na vročini) se je vosek stopil /kot mast/.
2.
kdo/kaj postati celota s kom/čim
Priseljenci so se morali /čimprej/ stopiti z domačini.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spremeniti se
Kar stopil se je /od navdušenja/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stopnjeváti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.
2.
iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
stopnjeváti se -újem se
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
strádati -am
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj živeti v pomanjkanju hrane
Še vedno strada vsaj polovica ljudi.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj izčrpavati koga/kaj
Stradali so ga /s hudimi odvajali/.
3.
čustvenostno kdo/kaj ne imeti dovolj česa
Stradal je ljubezni in veselja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
súkati se -am se
in súčem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
šíriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
šíriti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
štéti štéjem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.5.1.
Štejejo ga k dobrim delavcem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
šuméti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove Papir na podstrešju /čudno/ šumi.1.1.
dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.
2.
kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
tájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavovv zvezi z led, sneg kdo/kaj delati kaj tekoče in navadno sprejemljivejše
Sonce (jim) je tajalo potreben led (že pri temperaturah samo malenkost čez plus).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
tájati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov kdo/kaj spreminjati se v tekoče ali v navadno sprejemljivejše stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) taja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
talíti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov kdo/kaj delati kaj tekoče
To rudo so /navadno/ talili (pri zelo visokih temperaturah).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
talíti se -ím se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov kdo/kaj spreminjati se v tekoče stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) tali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
têči têčem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko Pogajanja so tekla ves mesec.3.1.
Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam Vsak dan teče na pokopališče.9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
tékati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma hitro premikati se iz/z/od—do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od/do kod / kod / kje
Otroci (jim) tekajo po nepokošenih travnikih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
tekmováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
temeljíti na -ím na
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj imeti temelj, osnovo na čem / kje
Naselje temelji na pilotih.
2.
kaj oblikovati se na čem kot temelju
Trditev temelji na dejstvih.
3.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot temelju
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
točíti tóčim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Žganje so točili kar v večje kozarce.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj streči kaj
(V vseh lokalih) točijo tudi brezalkoholne pijače.
3.
čustvenostno kdo/kaj izločati kaj
Toči sline /kot potok, kot senilen starec/.
4.
iz čebelarstva kdo/kaj pridobivati, spravljati kaj
V tem obdobju točijo med.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
tovóriti -im
tudi tovoríti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kje / kod
Velike količine mamila so na sever tovorili /kar v tovornjakih/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
tŕgati -am
stilno tŕžem
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Trgala je volno /v kosme in podolgem/.
2.
čustvenostno kdo/kaj na silo deliti koga/kaj
Intervencijska vozila so trgala kolono.
3.
kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Čevlje so trgali /s hojo po ostrem kamenju/.
4.
kdo/kaj dajati stran, ločevati koga/kaj iz/z/s česa / od kod
Trgala mu je gumbe s plašča.
5.
kdo/kaj ločevati koga od koga/česa / komu
Vojna je družini trgala očeta.
6.
kdo/kaj zmanjševati komu kaj / od koga/česa
Trgajo mu petino plače.
7.
brezosebnosunkovito boleti koga v/na/po čem / kje
Trga jo v križu in po rokah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
trgováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj imeti kupno-prodajne stike s kom/čim
(Po vsej državi) trguje z lesom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
tŕžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti kupno-prodajne stike s kom/čim
(Po vsej državi) trži z lesom.
2.
kdo/kaj prodajati koga/kaj v/na kaj / v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod / kdaj
Po vsej državi /kljub visoki obdavčitvi/ trži vino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
učíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj poučevati koga/kaj
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake učila slovenščino.
2.
kdo/kaj podajati
/Z veliko prizadevnostjo/ je (v osnovni šoli) učila (slovenščino).
3.
kdo/kaj razlagati kaj
Učil je, da bomo v bližnji prihodnosti vsi enaki, enakopravni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
učíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.
2.
kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
udélati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti narediti koga/kaj boljš-e/-ega
Voda si je udelala strugo (čez dolino).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
udélati se -am se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ujéti ujámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Policisti/Policija so/je ujel-i/-a osumljenca.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tesno obdati koga/kaj
/Komaj/ je ujel klobuk.
3.
kdo/kaj onemogočiti koga/kaj
Lovci so ujeli pet fazanov in divjega lovca.
4.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujeli so tatu (pri dejanju).
5.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na prazne obljube/.
6.
kdo/kaj uspešno doseči koga/kaj
/S kolesom je kmalu ujel soseda.
7.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
8.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
9.
kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj v/na kaj / kam
V daljnogled je ujel letalo.
10.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
(V zrcalu) je ujela njegov premik in posmehljiv pogled.
11.
čustvenostno kdo/kaj uspešno najti kaj
/S težavo/težko/ je ujel korak.
12.
čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
/Z izsiljevanjem/ je poskušala ujeti kak dan za lastne potrebe.
13.
čustvenostno kdo/kaj nenadno doseči koga
Noč jih je ujela.
14.
iz igralništva, čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
Ujel je kralja, drugič pagata.
15.
iz navtike kdo/kaj uspešno dobiti kaj v/na kaj / kam
Ujeli so dober veter v jadra.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ujéti se ujámem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.
2.
kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.
3.
kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.
4.
kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.
5.
kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.
6.
kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.
7.
čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.
8.
čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
uležáti se -ím se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kaj z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost
Tovrstna hrana se mora uležati (najprej v shrambi, potem pa še v želodcu).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
umíkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.
2.
kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
umiríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
umréti umrèm
tudi umŕjem
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
uníčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
úpati si -am si
in úpati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol,
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh Na starost si je upal beračiti. ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
upokojíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.
2.
iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
upokojíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
uporabíti in uporábiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
uporábljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja5.
neknjižno pogovorno kdo/kaj nositi kaj
Te čevlje uporablja (v dežju in na blatnem terenu).
6.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Ti predpisi se /redko/ uporabljajo.
7.
kdo/kaj imeti, poznati kaj
Tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna.
8.
kdo/kaj obvladati, znati kaj 'jezik'
Kljub bivanju v tujini uporablja materni jezik.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
upoštévati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Sodnik je upošteval izpovedi prič.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na/pri čem / kje
Pri načrtovanju upoštevajo potrebe prebivalstva.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ceniti koga/kaj
Delo gospodinje družba /premalo/ upošteva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
uspévati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja4.
kdo/kaj imeti ustrezne pogoje za rast/razvijanje v/pri/na kom/čem / kje
Te rastline uspevajo na vlažnih tleh.
5.
kdo/kaj imeti ustrezne pogoje za rast/razvijanje
Dojenček /lepo/ uspeva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ustalíti se -ím se
in ustáliti se -im se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj prenehati se spreminjati
Fant se je /počasi/ ustalil.
2.
kdo/kaj za stalno namestiti se na/v čem / pred/med/pod/nad čim / kje / kod
(Že pred leti) sta se ustalila v tem kraju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ustáviti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prenehati gibati se, premikati se
Dvigalo se /prehitro/ ustavi.
2.
kdo/kaj prenehati delati, delovati
Stroj se /lahko nenadoma/ ustavi.
3.
kdo/kaj prenehati potekati, razvijati se
Napredovanje se je ustavilo.
4.
kdo/kaj krajši čas prebiti sredi česa / na/v/pri čem / pri kom / pred/nad/pod/za čim / kje
/Mimogrede/ se ustavi doma.
5.
kdo/kaj krajši čas ostati sredi česa / na/v/pri/ob čem / pri kom
Ustavili so se pri bistvenih vprašanjih.
6.
kaj komu/čemu prenehati ustrezati
Meso se mu je ustavilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
utrdíti se -ím se
in utŕditi se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namestiti se na/v/pri kom/čem / kje
Vojaki so se utrdili na položajih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
uveljáviti -im
dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja1.
kdo/kaj veljavno uvesti koga/kaj
Nova metoda se je /z neverjetno hitrostjo/ (povsod) uveljavila.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj navadn-o/-ega
Nova moda je spet uveljavila dolga krila.
3.
kdo/kaj namensko uporabiti kaj za/v kaj / v čem / kje
Slovenščino so uveljavili v vojski.
4.
kdo/kaj doseči kaj
Svoje zahteve so uveljavili /s silo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
uveljáviti se -im se
dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja1.
kdo/kaj veljavno uvesti se sredi/okoli/okrog česa / na/v/pri/ob čem / med/pod/nad/pred/za čim / kje / kod
V svetu se je skupina uveljavila /z odkritjem zdravila/.
2.
kdo/kaj postati znan, pomemben
Popevka se je /hitro/ uveljavila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
valíti1 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).
2.
kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
valíti se1 -ím se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno kdo/kaj v veliki količini navadno nerodno in neurejeno premikati se od/iz/z koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/čez/nad/pod/med/skozi koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Planinec se je valil po melišču.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
valíti se2 -ím se
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov) kaj začenjati živeti ob prihodu iz jajca
Piščanci se že valijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
váljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj po podlagi premikati koga/kaj
Jeklo so valjali /v plošče/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v stiku z različnimi podlagami premikati koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Iz gline so valjali posebno dolge svaljke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
váljati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno po podlagi premikati se od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
varčeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevno hraniti kaj , varčno ravnati s čim
/Skrbno/ varčuje denar (za avto).
2.
iz finančništva kdo/kaj varčno ravnati
/Namensko/ varčuje (z elektriko).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vasováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
(Še pred leti) je /veliko/ vasoval (po sosednjih vaseh).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vdélati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno obdelati koga/kaj
Nedeljsko nošo so vaščanke /skrbno in okusno/ vdelale (z zlato nitjo in čipkami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vdélati se -am se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovornočustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vključiti se
(V novo družbo) se je /lepo/ vdelal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
veseljáčiti -im
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vêsti se vêdem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obnašati se
Zna se vesti v vsaki družbi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obnašati se pri/na čem / med/pred/za čim / kje / kod / kdaj
Snov se pri nizkih temperaturah /drugače/ vede.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vézati in vezáti véžem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vézati se in vezáti se véžem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj pojavljati se v/na/pri/ob čem / kje / s kom/čim
/Za eno leto/ se je vezal v gledališču.
2.
iz jezikoslovja kaj pojavljati se v/na/pri/ob čem / kje / s kom/čim
Predlog pri se /praviloma/ veže z mestnikom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vídeti -im
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vídeti v -im v
nedovršni in dovršni glagol kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na kom/čem / kje
V njem so videli velikega pesnika.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
víti se víjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.
3.
kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vládati -am
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj odločati, ukazovati komu/čemu / v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Takrat je ljudstvu /absolutistično/ vladal monarh.
2.
kdo/kaj biti razširjen v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Nad pokrajino je vladalo čudno zatišje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vléči se vléčem se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.
2.
kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.
3.
kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.
4.
kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.
5.
čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.
6.
čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vóhati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).
3.
kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.
4.
čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vónjati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vprášati tudi vprašáti -am
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj poprositi za kaj
/S pogledom/ (jih) je vprašal za sobo.
2.
kdo/kaj pozanimati se o kom/čem pri kom / pri/na/v čem / kje / kod
Pri prodajalcu je vprašala o ceni.
3.
kdo/kaj preveriti koga/kaj za kaj
Učenca je vprašal matematiko /za oceno/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vršíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kaj dogajati se, potekati
Zadnje dejanje drame se vrši (pred hišo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vŕtati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj globinsko obdelovati koga/kaj
/Skoraj mesečno/ so (mu) vrtali zobe.
2.
kdo/kaj globinsko povzročati koga/kaj
(Po celi površini zunanje police) si je moral vrtati luknje.
3.
kdo/kaj posegati v/na/med/nad/pod koga/kaj / po/v/na/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/med/za/pred kom/čim kje / kod / kam
/Z neko prikrito nervozo/ si /izmenično/ vrta po nosu in ušesih.
4.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj vztrajno prizadevati si
/Z veliko prizadevnostjo/ je vrtal (za vsako sledjo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vstáti vstánem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vstópnica-esamostalnik ženskega spolapapirnati listič, ki dovoljuje udeležbo na čem, kje
izpolnjeni pogoj za priti v kaj, kam
- vstopnica v kaj, kam
- , vstopnica na kaj, kam
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vtísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.
5.
iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vtísniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritiskanjem prodreti v/na/skozi kaj / kam
Kamenje se je vtisnilo v zareze podplatov.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spremeniti se
(Pri trčenju) so se leva avtomobilska vrata /pod silnim pritiskom/ vtisnila (navzven, v nasprotno smer).
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti se v/na kaj / kam
Vsi najpomembnejši dogodki so se (ji) vtisnili /naravnost/ v možgane, pa tudi v srce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vzdržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.
4.
kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.
5.
kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.
7.
kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vzdrževáti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati kaj
(V državi) /le s težavo sproti/ vzdržujejo magistralne ceste.
2.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Med študijem) ga je vzdrževal stric.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vzdrževáti za -újem za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj hraniti koga/kaj za koga/kaj
V Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vzéti vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.
2.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.
4.
kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.
7.
kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod Iz denarnice je vzela bankovce.9.1.
kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.
10.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.
11.
kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.
12.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.
13.
kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.
14.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.
15.
v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.
16.
v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.
17.
iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.
18.
iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.
19.
iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.
20.
iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.
21.
iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vzíti1 vzídem se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno v 3. osebi1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.
2.
neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vztrájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj kljub nasprotovanju še naprej biti, ostajati
Vztrajali so (na svojem mestu).
2.
kdo/kaj kljub nasprotovanju zagovarjati kaj
/Odločno/ vztraja, da se upošteva njegova pripomba.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
vžgáti1 vžgèm
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).
2.
kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.
3.
kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.
4.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.4.1.
kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 544 zadetkov.