adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ántiterorízem -zma m (ȃ-ī) dejavnost, ki omejuje terorizem; protiterorizem: V boju proti terorizmu ne manjka zamisli niti v evropski komisiji, kjer so pred kratkim občutno povečali letni znesek, ki ga nameravajo v prihodnje porabiti za raziskave na področju antiterorizma in varnosti E ← agl. anti-terrorism iz (↑)anti... + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
barikíran -a -o prid. (ȋ) zorjen v (novih) hrastovih sodih, kjer se je obogatil s čreslovino, ki mu daje značilen okus: Stojnica je bila prijetna, ponudba vin solidna, cvetna in nežno barikirana koprska malvazija odlična E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
beaujolais -a cit. [božolé -êja] m (ẹ̑ ȇ) rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais: Sveži beaujolais sadnega okusa diši različno, glede na sestavo tal, kjer je raslo grozdje E po imenu francoske pokrajine Beaujolais
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E ↑biker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
bíoaktívni -a -o [bijoaktivni] prid. (ȋ-ȋ) ki je biološko aktiven: bioaktivne snovi; Minister je mnenja, da je treba najprej preučiti možnost bioaktivne obdelave teh odpadkov, kjer se plini, ki nastajajo v zaprtih reaktorjih, koristno izrabljajo E ← nem. bioaktiv, agl. bioactive iz ↑bío… + (↑)aktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
bíogenétika -e [bijogenetika] ž (ȋ-ẹ́) genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: Biogenetika je prišla do stopnje, kjer se zdi mogoče, da bo v nekaj letih mogoče uporabiti celice zarodkov pri zdravljenju nekaterih do zdaj neozdravljivih bolezni E ← agl. biogenetics, nem. Biogenetik iz ↑bío… + (↑)genétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
bíopridélek -lka in bío pridélek -- -lka [bijopridelək] m (ȋ-ẹ̑) pridelek, pridelan samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Vse sestavine kuhar dobiva naravnost iz soseščine, kjer so ne le vrhunski vinarji, ampak številne kmetije z biopridelki, ki kar tekmujejo v kakovosti E ↑bío… + (↑)pridélek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
bòbstèza -e in bòb stèza -- -e ž (ȍ-ə̀) umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: Bobstezo bi se dalo narediti v Bohinjski Bistrici, kjer je nekoč že bila umetna sankaška proga E (↑)bòb + (↑)stezà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanjabolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ) živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E ← agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'breakdance2 -- v prid. rabi
brejkdenserski: breakdance plesalec; Že več kot tri leta delujejo kot registrirana breakdance skupina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
cónaSSKJ -e ž (ọ̑) cóna za péšce -e -- -- ž (ọ̑, ẹ̄)
predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili: Precej naj bi se razširila cona za pešce, vendar se pojavljajo številna vprašanja, kako bo brez nekaterih vitalnih prometnic deloval promet v centru mesta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
consulting -a cit. [konzálting-] in konzálting -a m (ȃ) strokovno, izvedensko svetovanje: Širitev poslovnega sodelovanja zahteva razvoj consultinga, zlasti v državah, kjer je poslovanje tesno povezano s tradicijo in zelo svojevrstno kulturo | Zakaj se branite tujega inženiringa, konzaltinga, nadzora? E ← agl. consulting iz (↑)konzultírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces 2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv 3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E ← agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
curling -a cit. [kə̀rling-] in kêrling -a m (ə̏; ȇ) ekipni šport, podoben balinanju, kjer igralci po ledu potiskajo poseben kamen in ga skušajo približati ciljni točki: Največja posebnost curlinga je tako imenovano pometanje, saj igralci dobesedno pometajo pred drsečim kamnom in s tem dosežejo boljše drsenje in daljšo pot | Na zimskih olimpijskih igrah mladih se bo približno tisoč nastopajočih, starih od 14 do 18 let, merilo v sedmih športih, in sicer v smučanju, hokeju, biatlonu, bobu, sankanju, kerlingu in umetnostnem drsanju E ← agl. curling iz curl 'gubati, kodrati, valoviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
cvičkaríja -e ž (ȋ) promocijski in turistični festival, kjer predstavljajo etnološke in enološke značilnosti Dolenjske: Prvo dejanje letošnje cvičkarije, ki je na prizorišču kostanjeviškega otoka potekala ta konec tedna, je bila slavnostna otvoritev cvičkove vinske kleti v cistercijanskem samostanu E (↑)cvíček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
čvekálnica -e ž (ȃ) rač. žarg. internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; klepetalnica: Na spletni strani najdete kopico različnih računalniških orodij, povezav do drugih zanimivih spletnih strani, forum, kjer lahko pustite svoje mnenje, čvekalnico E (↑)čvekáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
debriefing -a cit. [debrífing-] in debrífing -a m (ȋ) psihološka terapevtska storitev in svetovanje po travmatičnih dogodkih: Več raziskav je pokazalo, da pomoč psihologov ali t. i. debriefing, kakršnega so deležne žrtve naravnih nesreč ali drugih travmatičnih dogodkov, ni vedno učinkovit | Debrifing je oblika psihološke intervencije, izvedene po kritičnem incidentu E ← agl. debriefing iz debrief iz (↑)de… + tvor. od brief 'kratek'; iz vojaškega žargona, kjer pomeni 'dobiti kratko informacijo po opravljeni nalogi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
didžêjka -e ž, člov. (ȇ) ženska, ki izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: Ob desetih zvečer so prispeli v klub, kjer jih je pričakala znamenita didžejka E ↑dídžêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
disociatíven -vna -o [disocijativən] prid. (ȋ) psiht. ki se nanaša na izgubo povezave med nekaterimi duševnimi dejavnostmi in zaznavanjem: Ljudje z diagnozo disociativne identitete praviloma izhajajo iz zelo kaotičnih družinskih okolij, kjer so bili telesno ali spolno zlorabljeni E (↑)disociácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
dizájnerka -e ž, člov. (á) ženska, ki daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalkaSSKJ: Mama je dizajnerka in ima v Moskvi atelje s 15 zaposlenimi, kjer kreira plesne obleke in elegantne večerne oprave, tudi za razne tamkajšnje slavne osebnosti E ↑dizájner
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
dolénjkaSSKJ -e ž (ẹ́) dolenjska avtocesta med Ljubljano in hrvaško mejo: Od dolenjke se dokončno poslovimo v Poljanah, kjer zavijemo na levo E univerbizirano iz dolénjska ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
dosneževánje -a s (ȃ) dodatno prekrivanje z umetnim snegom: umetno dosneževanje; zajetje vode za dosneževanje; Dosneževanje se uporablja predvsem na prelomnicah in izpostavljenih mestih, kjer veter občasno odpiha sneg, ki na teh mestih tudi najprej skopni E ↑dosneževáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
drive-in -- cit. [drájvin] v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na kraj, kjer lahko opravite storitev, ne da bi izstopili iz avta: drive-in restavracija in restavracija drive-in; Drive-in kino se vrača v modo E ← agl. drive-in iz drive 'voziti' in in 'v'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ébola -e ž (ẹ̑) 1. med. virus, ki povzroča hemoragično mrzlico: Raziskave virusa ebola odpirajo povsem nova obzorja 2. hemoragična mrzlica, ki jo povzroča virus ebola: Zaradi bojazni, da je zbolel za ebolo, so ga prepeljali na posebni oddelek berlinske klinike, kjer je bil nekaj dni v karanteni E po reki Ebola v Zairu, kjer je bil prvi leta 1976 prvič opisani primer bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
flashback -a cit. [flêžbek] m (ȇ) 1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Flashback kot pripovedni postopek v filmu, ki prikliče dogodke iz preteklosti, je nemalokrat zlorabljen v melodramatične oziroma sentimentalne namene 2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Hodil bo na skupinske terapije, kjer se mu bodo kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva 3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: Mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več E ← agl. flashback iz flash 'preblisk' + back 'nazaj, spet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
frênd -a m, člov. (ȇ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja; prijateljSSKJ: Med njegovim nastopom me preplavlja občutek, kot da je velikanski stadion njegov vrt, kjer glasbenik ob večernem žaru ležerno debatira s svojimi frendi E ← agl. friend
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev
generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
gétoSSKJ -a m (ẹ̑) 1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna 2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E ← nem. Getto ← it. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E ← agl. globalise iz (↑)globálenglobalizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati se, povezovati se v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: Ker se trg globalizira, je iste izdelke moč kupiti kjer koli
2. širiti se, pojavljati se po vsem svetu: Ameriški model, način življenja se globalizira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
helipórt -a in heliopórt -a [helijoport] m (ọ̑) označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; helidrom: V bolnišnici bodo letos zgradili parkirno hišo in heliport na južnem delu bolnišničnega kompleksa | Pravi helioport ima samo bolnišnica Jesenice, kjer je pristajališče pripravljeno na strehi ambulantnega dela E ← agl. heliport iz (↑)heli(kópter) + (↑)pórt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ínfo -- v prid. rabi (ȋ) pog. informacijski: info center; info servis; info točka; Ob recepciji je info kotiček, kjer so na voljo informacije o tekočih dogodkih v Ljubljani – glej tudi ínfo... E ← nem., agl. info, skrajšano iz (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácijainformacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ínfotóčka -e in ínfo tóčka -- -e ž (ȋ-ọ̑) kraj, prostor, kjer se dobi informacije, se svetuje: turistična infotočka; Poslej bo redno delovala infotočka, kjer bo za vprašanja, pripombe in predloge občanov na voljo strokovnjak zavoda za zdravstveno E ↑ínfo… + (↑)tóčka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
instántni -a -o prid. (ȃ) 1. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja; instantSSKJ: instantna juha; instantna kava; instantna polenta; V novih prostorih so z novo opremo povečali proizvodne zmogljivosti za desertne prelive s prejšnjih 3000 na 7000 ton, za kakavove instantne izdelke pa z dobrih 3000 na 6000 ton 2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instant: instantna duhovnost; instantna rešitev; instantna slava; Las Vegas je znan tudi po instantnih porokah, kjer obred izvedejo v nekaj minutah in predvsem brez nepotrebnih vprašanj E ↑instánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ínternétni -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na internet; internet2, internetski: internetna povezava; internetne storitve; internetna stran; Najbolj znana ljubljanska internetna kavarna je na Kersnikovi, kjer goste pričakuje sedem računalnikov in prijazno osebje E ↑ínternét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
islamíst -a m, člov. (ȋ) pristaš miselnosti, kulture, ki je pod vplivom islama: iraški islamisti; radikalni islamisti; zmerni islamisti; V Iraku bodo morali vztrajati sami, mednarodna pomoč pa bo dobrodošla v Afganistanu in morda kmalu tudi v Somaliji, kjer so islamisti nedavno prevzeli oblast E (↑)íslam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
izvírski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje: izvirska jama; Izvirska voda ima vse leto približno enako temperaturo, seveda pa se temperature posameznih izvirov med seboj precej razlikujejo E (↑)izvír
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
jápijevski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na japije: Tovarna je stroje ustavila v 80. letih, prej izrazito industrijska četrt pa se danes spreminja v moderno japijevsko središče, kjer pospešeno postavljajo pisarniška poslopja E ↑jápi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
jumbo -- cit. [džámbo] in džámbo -- v prid. rabi (ȃ) zelo velik: Večji del množice se razprostira ob ciljni areni, kjer je moč tekmo videti na jumbo ekranu | Kar iznenada se je med slovenskimi kulturnimi ustanovami zanetilo tekmovanje, katera bo s svojimi lepaki zasedla džambo panoje E ← agl. jumbo po imenu slona Jumbo iz londonskega živalskega vrta s konca 19. stoletjajumbo plakát -- -a in džámbo plakát -- -a m (ȃ, ȃ)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; billboard, veleplakat: Vse bolj priljubljeni oglaševalski prostori so jumbo plakati | Nekatere državljane Slovenije so močno vznemirili džambo plakati z razgaljenim stasom domače Playboyeve zajčice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kafeteríja -e ž (ȋ) gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafič: V svetovnih metropolah gre za posebna pravila, nečloveški tempo, svet butikov in kafeterij, hotelov in parkirnih hiš E ← it. caffetteria iz caffè 'kava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kafìč -íča m (ȉ í) pog. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafeterija: posedati po kafičih; Ko sediš v kafiču ob cesti in opazuješ ljudi, ki hodijo mimo in jih ne poznaš, te eni zanimajo, drugi pa ne E ← hrv., srb. kàfīć iz kàfē ← frc. café '(manjša) kavarna'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
klavzúraSSKJ -e ž (ȗ) sestanek omejenega števila ljudi, ki je zaprt za javnost: klavzura stranke; Recept dogodka je sicer že preverjen in uveljavljen: ob osmih zvečer se žirija umakne v klavzuro, kjer kakšni dve uri odloča o zmagovalcu E ← srlat. clausūra, prvotno 'grad, utrdba', iz clausus 'zaprt'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kméčkiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) kméčki turízem -ega -zma m (ẹ̑, ī)
1. dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma; turizem na kmetiji: razvoj kmečkega turizma; Vhodna vrata krasijo tri jabolka, ki imajo v kmečkem turizmu podobno vlogo kot hotelske zvezdice
2. objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem; V vasi imajo ovčarja s tropom 300 ovac, eden od vaščanov pa se je ojunačil in v tem mirnem, prijaznem kraju začel urejati tudi kmečki turizem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kmetíjaSSKJ -e ž (ȋ) kmetíja odpŕtih vrát -e -- -- ž (ȋ, ȓ, á)
izletniška kmetija, ki ima poleg svoje primarne dejavnosti še gostinsko in turistično ponudbo, ne nudi pa nastanitev: Mimo cerkve stopimo do ceste, kjer je kmetija odprtih vrat
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
kofétkanje -a s (ẹ̑) pog. pitje kave, pogosto v povezavi z druženjem: Odkar sem dobila službo na področju, kjer sem si vedno želela delati, to je v razvojnem podjetju, mi zmanjkuje časa za zabave in kofetkanje v barih E ↑kofétkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
koordinátorica -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki kaj koordinira; koordinatorka: nacionalna koordinatorica; koordinatorica projekta; Izkušnje za prostovoljno delo si je nabirala v domačem kraju, kjer je bila koordinatorica skavtskih voditeljev in predsednica območnega odbora društva Hospic E (↑)koordinátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
krízniSSKJ -a -o prid. (ȋ) krízno obmóčje -ega -a s (ȋ, ọ̑)
nestabilno območje, ki ga je prizadela vojna ali naravna katastrofa: posredovanje na kriznih območjih; Slovencem se zdi bolj smiselno pošiljati vojake na bližnja krizna območja, ki jih poznamo in kjer res lahko naredimo kaj pomembnega za stabilizacijo razmer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
léviSSKJ -a -o prid. (ẹ́) pog. nepomemben: Izbor miss Evrope vendarle ni neko levo tekmovanje, temveč ugledna prireditev E = hrv. lijȇvī, srb. lȇvī, rus. lévyj, češ. levý, stcslov. lěvъ < pslov. *lěvъ = lat. laevus, gr. laiós < ide. *lai̯u̯o-léva pošévnica -e -e ž (ẹ́, ẹ̑)
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v levo: Leva poševnica se uporablja zlasti v računalništvu v programskih jezikih, kjer na koncu določene vrstice označi, da napis v naslednji vrstici dejansko sodi v nadaljevanje prve vrstice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lymska bolézen -e -zni cit. [lájmska] in lájmska bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑) med. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska borelioza: Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske bolezni, najbolj učinkovito pa je na začetku bolezni | Računalniški modeli in raziskave na terenu kažejo, da kolikor bolj pester je ekosistem, toliko manjša je nevarnost pojava lajmske bolezni E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
lymska borelióza -e -e cit. [lájmska] in lájmska borelióza -e -e [borelijoza] ž (ȃ, ọ̑) med. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
marihuánar -ja m, člov. (ȃ) pog. kdor uživa marihuano: Marihuanarje so spremljali kar z avtobusne postaje, kjer so se zapletali v pogovore z znanci in naključnimi radovedneži E (↑)marihuána
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat. 1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja 2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA 3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E ← agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
mediatéka -e [medijateka] ž (ẹ̑) prostor, navadno v okviru knjižnice, z računalniki, avdio-, videonapravami, internetom, neknjižnim gradivom: V kleti urejajo mediateko, kjer bo mogoče tudi poslušati glasbo in gledati filme ter na odru prirejati različne nastope E (↑)médij + (biblio)téka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
meditánt -a m, člov. (ā á) kdor meditira; meditator: Zgraditi nameravajo velikansko središče za meditacijo, kjer bodo meditanti lahko meditirali E (↑)meditírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
mèdkultúrni -a -o prid. (ȅ-ȗ) 1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; interkulturni (1): medkulturni dialog; medkulturni konflikti; medkulturna nestrpnost; S projektom želijo spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete 2. ki se nanaša na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju; interkulturni (2): medkulturne primerjave; medkulturne raziskave; V bližini tržaške fakultete, kjer je diplomirala iz medkulturnih študij, je bila evropska infotočka E po zgledu agl. intercultural iz med kultúrami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
mèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋ) računalniški pomnilnik, kjer so začasno shranjeni podatki, ki jih sistem zaradi hitrejšega delovanja kasneje pošlje v napravo: Strežniki po navadi spletno stran zapisujejo v medpomnilnik in jo šele po tem, ko je dokončno zgrajena, pošljejo odjemalcu E (↑)med… + (↑)pomnílnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
míkrovlákno -a s (ȋ-á) zelo tanko, upogljivo in elastično umetno vlakno: poliamidna mikrovlakna; Vsaka zelo obstojna mikrovlakna so žal obstojna tudi v naši pljučih, kjer učinkujejo podobno kot azbest E (↑)mikro… + (↑)vlákno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
milónga -e ž (ọ̑) 1. argentinska glasba, predhodnica tanga, praviloma napisana v dvočetrtinskem taktu: Milonga se je s časom razvila v drug glasbeni izraz, tango
// ples za to skladbo: V milongah si plesalci ne morejo privoščiti akrobatskih gibov, saj morajo paziti na druge, zato pa si lahko dajo duška profesionalni pari, ki nastopajo v šovih 2. družabni dogodek, kjer se pleše milonga ali tango: Na milongi veljajo posebna pravila lepega obnašanja, ki zagotavljajo, da je ples za vse udeležence prijeten E ← špan. milonga, neznanega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
mirôvništvo -a s (ȏ) mirovno gibanje: načelno mirovništvo; Namen mojega mirovništva je doseči mir med nami, kjer koli že smo E (↑)miróvnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
múltikíno -a m (ȗ-ȋ) kinematograf, kjer istočasno predvajajo filme v več dvoranah; multipleks: V trgovskem centru je poleg trgovske in gostinske ponudbe tudi moderen multikino E (↑)multi… + (↑)kíno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
múltipleks -a m (ȗ) kinematograf, kjer istočasno predvajajo filme v več dvoranah; multikino: multipleks s šestnajstimi dvoranami; Mestno središče izumira zaradi multipleksa v nakupovalnem središču na obrobju mesta E ← agl. multiplex iz (↑)multi… + (↑)(kom)pléks
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
namízjeSSKJ -a s (ȋ) navidezna delovna površina grafičnega uporabniškega vmesnika na računalniškem zaslonu z ikonami; desktop: shraniti datoteko na namizje; različica slovenskega namizja; dostop do namizja na daljavo; Površini zaslona, kjer je grafično predstavljeno celotno okolje, rečemo namizje (desktop) E iz na mízi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
nárkoscéna -e in nárko scéna -- -e ž (ȃ-ẹ̑) pog. področje udejstvovanja in uveljavljanja ilegalne trgovine z mamili: Narkoscena je zlasti zaživela v nočnih lokalih, kjer je bilo mogoče mamila naročiti skupaj s pijačo E ↑nárko… + (↑)scéna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela 2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke 3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni 4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
nèkajênje -a s (ȅ-é) stanje brez kajenja: odločiti se za nekajenje; svetovni dan nekajenja; spodbujanje nekajenja; V Evropi in svetu je rak debelega črevesa po razširjenosti na drugem mestu, v nekaterih severnoameriških državah, tam, kjer so z nekajenjem omejili pljučnega raka, pa celo na prvem E (↑)nè… + (↑)kajênje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
njók -a m (ọ̑) 1. majhen svaljek ali blazinica iz krompirjevega testa: Včasih je nona vsak njok posebej povaljala po vilici, tako da je na eni strani nastal rebrast vzorec, na mestu, kjer je pritisnila s prstom, pa je ostala vdolbinica 2. nav. mn. kuhana jed iz takih svaljkov: Za kosilo so nam pripravili odlične zrezke in prave primorske njoke E ← it. gnocco
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
offshore -- in off-shore -- cit. [ôfšór] v prid. rabi (ȏ-ọ̑) 1. ki se nanaša na državo ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: offshore območje in območje offshore; Mednarodni denarni sklad Kajmanske otoke uvršča med offshore države 2. ki se nahaja ali poteka v tuji državi, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: offshore podjetje in podjetje offshore; Offshore družbe so trgovinske ali storitvene družbe, ki izkoriščajo posebne davčne in carinske olajšave, olajšave trgovinskega in deviznega nadzora ter druge olajšave E ← agl. offshore 'inozemski', prvotno 'oddaljen od obale', iz off 'stran, proč' + shore 'obala'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
oródniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) oródna vrstíca -e -e ž (ọ̑, í)
del slike na računalniškem zaslonu, kjer so druga poleg druge v eni smeri razvrščene ikone: Ko bo luč sveta ugledala druga različica prevajalskega sistema, bodo uporabniki s preprostim klikom miške na gumb na orodni vrstici prišli do slovenskega prevoda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr. 1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo 2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
parkírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) parkírna híša -e -e ž (ȋ, í)
stavba za parkiranje motornih vozil; garažna hiša: parkirati v parkirni hiši; podzemna parkirna hiša; Občina je s podjetjem podpisala pogodbo za ureditev razsvetljave v parkirni hiši, ki ima tri pokrite in eno odkrito etažo
parkírni lístek -ega -tka m (ȋ, ȋ)
potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno: kupiti parkirni listek; Če se odpeljete v širše mestno središče, morate pod vetrobranskim steklom pustiti izpolnjeni parkirni listek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pelét -a m (ẹ̑) nav. mn. 1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, peleta (1): lesni peleti; tovarna peletov; Pri ceni goriva lahko rečemo, da so najcenejši sekanci, dražja so polena, najdražji pa peleti 2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, peleta (2): Za prostore, kjer bodo rasle rastline, izberemo kakovostnejšo prst, ki jo obogatimo z dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki peletov E ↑peléta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pénovec -vca m, člov. (ẹ̑) član mednarodnega združenja književnikov: mednarodni shod penovcev; Včerajšnje popoldne so penovci preživeli v Ljubljani, kjer je bil literarni večer irsko-škotskega pisatelja E po imenu združenja agl. PEN International iz kratice PEN za p(oets,) e(ssayists,) n(ovelists) 'pesniki, esejisti, pisatelji'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
perinatologíja -e ž (ȋ) med. 1. večdisciplinarna veda o zdravstvenem varstvu nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: Slovenski ginekologi ga imajo za pionirja sodobne slovenske perinatologije 2. zdravstveno varstvo nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: Vodilni strokovnjaki na področju perinatologije opozarjajo na v praksi vse bolj pereče probleme, kjer izstopa maternalna umrljivost E ← agl. perinatology iz ↑perinatálni + gr. -logía iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
picéta -e in pizzetta -e cit. [picéta] ž (ẹ̑) majhna pica: Ob bazenu je tudi bar, ki gostom ponuja picete, sendviče in sladoled, toda Novogoričani se najraje prehranjujejo na drugi strani ograje, kjer poleg sendvičev in pic prodajajo burek, hamburger in hot dog E ← it. pizzetta iz (↑)píca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pištólarski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki se nanaša na pištolarje: pištolarski selektor; pištolarska reprezentanca; Strelski obračuni so vse pogostejša praksa pištolarske ameriške družbe, kjer se orožje prodaja na policah poleg kruha E ↑pištólar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
plák -a m (ȃ) 1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni 2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku 3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
plážni -a -o prid. (á) ki je v zvezi s plažo, krajem, prostorom ob vodi, namenjenim za kopanje, sončenje: plažni objekti; plažna brisača; plažno čtivo čtivo brez umetniške vrednosti; Na soncu ni mogoče zdržati, zato se spraviš pod senčnik ali v varno senco plažnega bara, kjer strežejo najboljši koktejl daleč naokoli E (↑)pláža1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pohódniški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na pohodnike ali pohodništvo: pohodniški čevlji; pohodniške palice; pohodniške poti; pohodniška sekcija; Veliko priložnosti za razvoj vidi na planini Matajur, kjer bo občina v kratkem pridobila več parcel, kar predstavlja možnost razvoja kolesarskega, tekaškega in pohodniškega turizma E ↑pohódnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
polutánt -a m (ȃ) snov, ki onesnažuje; onesnaževalecSSKJ: koncentracija polutantov; Zasavje oziroma območja, kjer živijo tožeče stranke, so po ocenah izvedencev trajno obremenjena z različnimi polutanti, med njimi tudi s težkimi kovinami z več desetletij dolgo razpolovno dobo E ← agl. pollutant k (↑)polúcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
precépljenost -i ž (ẹ́) dosežen obseg cepljenja celotne ciljne skupine na določenem območju proti določeni bolezni v določenem času: visoka precepljenost; precepljenost otrok; Prav prenizka precepljenost je lahko vzrok za izbruh bolezni, kar se je pred kratkim zgodilo v Švici, kjer so se razširile ošpice E ↑precepíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
prostocarínski -a -o prid. (ȋ) 1. ki se nanaša na trgovanje z blagom, za katero ni treba plačati carine: razvoj prostocarinske dejavnosti; prostocarinska prodaja; Odbor je izrazil podporo sklenitvi prostocarinskega sporazuma 2. ki se nanaša na prostor, kjer se trguje z blagom, za katero ni treba plačati carine: prostocarinska prodajalna; prostocarinsko območje; Vlada je s posebnim odlokom prepovedala prodajo in točenje alkohola; izvzeti so le lokali v prostocarinski coni mednarodnega letališča E iz pròst caríne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ráft -a m (ȃ) 1. gumijast čoln za plovbo, spust po divjih vodah, brzicah: Letos je bilo po svetu že več hujših nesreč na rekah, kjer so spusti z rafti, kajaki in kanuji že dolgo donosen posel 2. pog. plovba, spust s takim čolnom po divjih vodah, brzicah; raftanje, rafting: Tukaj smo se zbrali na raftu; od Zagorja do Hrastnika bomo šli z dvema čolnoma E ← agl. raft ← stnord. raptr 'hlod, klada'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ránčSSKJ -a m (ȃ) 1. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena tudi možnost jahanja: V središču vasi je ranč, ki je uspešno združil naravo Triglavskega narodnega parka in ljubezen do konj, ki jih poskušajo pobliže predstaviti tudi obiskovalcem 2. pog. počitniška hiša na deželi, navadno v naravnem okolju, s pripadajočim vsaj manjšim travnikom: Ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč E ← agl. ranch ← amer. špan. rancho 'skupina kolib, majhna kmetija' iz stšpan. ranch(e)arse 'nastaniti se' ← stfrc. se ranger 'razporediti se' iz (↑)ráng
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
razlívni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s površino, krajem, kjer se potok ali reka razliva čez bregove: razlivna površina; Sedaj zgrajeni bloki so reki zasedli del njenega razlivnega območja, tako da se bo ob stoletni vodi razlila v naše kleti E (↑)razlív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
rotarijánec -nca m, člov. (ȃ) član mednarodne organizacije Rotary international, združuječe poslovneže in strokovnjake različnih poklicev, ki skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti in se zavzemajo za etična načela: Portoroški klub je samo eden od 19 v Sloveniji in eden od 30 tisoč v svetu, kjer se humanitarnih akcij loteva poldrugi milijon rotarijancev E po imenu organizacije Rotary (International) iz agl. rotary 'vrtljiv; tak, ki kroži, se obrača' k (↑)rotírati, ker so se člani kluba sprva sestajali po svojih pisarnah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
sámoukíniti se -em se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) ukiniti sam sebe, brez vpliva, posredovanja drugega: Člani znane glasbene skupine, ki se je pred petim leti samoukinila zaradi finančnih težav, so se ponovno zbrali in se odpravili na turnejo po državah, kjer so bili nekdaj priljubljeni E (↑)samo... + (↑)ukíniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
screening -a cit. [skríning-] in skríning -a m (ȋ) 1. med. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, presejanje: Ker lahko razvoj bolezni prepreči ustrezna prehrana, zdravniki pri nas od leta 1979 izvajajo screening | Skrining za tumor na dojkah je že rutina, za prostato pa ne 2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: Poleg industrijskega onesnaževanja so bili v drugem delu screeninga za okolje obravnavani tudi kakovost zraka, hrup, gensko spremenjeni organizmi in kemikalije | Naši strokovnjaki so se pred kratkim udeležili skrininga, kjer so govorili o prilagajanju naših predpisov na področju prometne varnosti E ← agl. screening iz screen v pomenu 'presejati', prvotno 'grobo sito, rešeto'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
second hand1 -- -a cit. [sêkənt hênd-] m (ȇ, ȇ) prodajalna, trgovina z rabljenimi oblačili: Na sebi sem imel plašč, ki ga je mama kupila v second handu E ← agl. second hand '(iz) druge roke' iz second 'drugi' in hand 'roka'second hand2 -- -- v prid. rabi
second hand trgovina; second hand oblačilo; Odprla je second hand tržnico, kjer so modni navdušenci brskali med pestro ponudbo oblačil zadnjih desetletij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
sendvičárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže s sendviči: Kavarne, sendvičarne, picerije, restavracije s hitro prehrano in menze bodo v okviru vladnega programa za boj proti debelosti morale povedati, koliko kalorij vsebuje njihova hrana E (↑)séndvič
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
sétSSKJ -a m (ẹ̑) več istovrstnih ali dopolnjujočih se predmetov, stvari, ki spadajo skupaj: set bobnov; Na spletnih straneh, kjer zbiratelji kupujejo, prodajajo in menjavajo denar, se že zbirajo prednaročila za set vseh osmih evrskih kovancev E ← agl. set
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
skêjterski -a -o in skaterski -a -o cit. [skêjterski] prid. (ē) pog. ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; rolkarski: skejterski park; Legendarno prizorišče, kjer se ob sončnih popoldnevih zbere tudi do 40 fantov najmlajše skejterske generacije, je pred Cankarjevim domom E ↑skêjter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
skulírati se -am se dov. (ȋ) pog. sprostiti se, umiriti se: Rad hodim na odprave, rad sem v hribih, kjer se skuliraš E iz kulírati se iz ↑kúl1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑) 1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E ← agl. snowboard iz snow 'sneg' + ↑bórdsnowboard2 -- v prid. rabi
snowboard zveza; Ko se končno prebijem do snowboard parka, kjer ponavadi potekajo treningi, se začne zabava
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
sprostítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s sprostitvijo: sprostitveni center; sprostitvena vaja; Priključite se kateri od skupin, kjer poučujejo različne sprostitvene tehnike ali jogo E (↑)sprostítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
stanovánjsko-poslôvni -a -o prid. (ȃ-ō) ki je v zvezi s stanovanji in poslovnimi prostori: stanovanjsko-poslovni objekt; stanovanjsko-poslovna soseska; Na severozahodni strani ulice, kjer prevladujejo stare večstanovanjske hiše, bodo zrasli tudi prvi stanovanjsko-poslovni bloki E (↑)stanovánjski + (↑)poslóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
stopníščniSSKJ -a -o prid. (ȋ) stopníščni vzpenjálec -ega -lca m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalnik: Vodstvo šole se je poskušalo dogovoriti z ministrstvom, da bi kupilo stopniščni vzpenjalec, s katerim bi se dijak lahko povzpel v prvo nadstropje, kjer ima pouk
stopníščni vzpenjálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalec; stopniščni vzpenjalec: Dobili so stopniščni vzpenjalnik, namenjen za prevoz otrok z gibalnimi motnjami, ki so jih morali doslej iz nadstropja v nadstropje prenašati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
stránSSKJ -í ž (ȃ ȋ) slika, zapis na zaslonu elektronske naprave: Program si zapomni zadnjo prebrano stran in nas ob vnovičnem zagonu postavi na mesto, kjer smo nehali brati E = nar. hrv. strȃn < pslov. *stornь < ide. *storh3ni- iz korena *sterh3- 'razprostreti, razširiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec 2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
surfer -ja cit. [sə̀rfer] m, člov. (ə̏) 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, srfar (1): Vsak prosti trenutek preživim na vodi in lahko se pohvalim, da sem že prav spodoben surfer
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra; srfar (1//): Na koralnem grebenu, ki obkroža otok, se lomijo velikanski valovi, kjer svoje znanje preizkušajo pogumnejši surferji 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), srfar (2): Odkar uporabljam internet, vsak dan komuniciram vsaj z desetimi povsem neznanimi surferji po internetu E ← agl. surfer iz ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
širítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s širitvijo: širitveni projekt; Zanimalo nas je, kaj upadanje kupne moči pomeni za širitvene načrte in razvoj diskontov na slovenskem trgu
// ki je v zvezi s širitvijo Evropske unije: širitveni komisar; širitveni proces; širitvena pogajanja; Nekajurni obisk v Helsinkih je bil namenjen predvsem pripravam na decembrski vrh Unije, kjer bo pomemben del razprav namenjen nadaljnji širitveni strategiji skupnosti E iz ↑širítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
školjčíšče -a s (í) prostor, kjer gojijo školjke: območje školjčišča; širitev školjčišč v zalivu; vrvi školjčišča; V primerjavi z ribogojnicami v tujini gre za pravo butično ribogojnico in školjčišče, a dela je na pretek E (↑)škóljka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
špageteríja -e in špagetaríja -e ž (ȋ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s testeninami: picerija in špageterija; italijanska špageterija; Skrbno urejena špageterija, prijazno osebje in raznovrstna ponudba bodo zadovoljili tudi najbolj zahtevnega ljubitelja italijanske hrane E ← agl. spaghetteria iz (↑)špagét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
TÉNS -- in téns -a m (ẹ̑) metoda površinskega protibolečinskega električnega draženja skozi kožo: učinkovitost tensa pri nevropatiji; Po intenzivni terapiji v zdravilišču, kjer so me zdravili tudi z metodo TENS, se je stanje stabiliziralo E ← agl. TENS, kratica za t(ranscutaneous) e(lectrical) n(erve) s(timulation) 'električna živčna stimulacija skozi kožo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
tetovátor -ja m, člov. (ȃ) strokovnjak, ki se ukvarja s tetovažami: Tetovator bo del kože, kjer bo napravil tetovažo, najprej obril in razkužil E (↑)tetovírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
timeline -na in -- cit. [tájmlajn] m (ȃ) 1. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; časovnica (3): Vse lastnosti animacije določamo v timelinu, kjer označimo, kateri atributi predmeta se s časom spreminjajo 2. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; časovnica (4): Oglasi v obliki sponzoriranih tvitov naj bi se uporabnikom prikazovali v timelinu E ← agl. timeline iz time 'čas' + line 'črta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
tòpSSKJ -- v prid. rabi (ȍ) pog. ki je na prvem, vodilnem mestu: top program; top pozicija; top stranka; Postojna naj bi z novim programom postala top destinacija Srednje Evrope E ← agl. top 'vrh'tòp lísta -- -e ž (ȍ, ȋ)
seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost: Svetovna nogometna organizacija Fifa vsak mesec objavi svežo top listo najbolj uspešnih nogometnih držav
tòp modél -- -a m, člov. (ȍ, ẹ̑)
vrhunski maneken, vrhunska manekenka; supermodel: postati svetovni top model; Ena izmed oddaj, ki preplavljajo televizijske zaslone, so prav gotovo resničnostni šovi o odkrivanju novega top modela, kjer imajo možnost le najlepše, najbolj vitke, najbolj popolne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
turístičniSSKJ -a -o prid. (í) turístična kmetíja -e -e ž (í, ȋ)
objekt, kjer se izvaja dejavnost kmečkega turizma; kmečki turizem (2): ekološka turistična kmetija; katalog turističnih kmetij; V ceno so všteti bivanje v hotelu s štirimi zvezdicami, polpenzion z zajtrkom in večerjo, kopanje v termalnih bazenih in izlet z večerjo na turistični kmetiji
turístični vlákec -ega -kca m (í, ȃ)
vlakec za prevoz turistov: cestni turistični vlakec; Hkrati z odprtjem turističnoinformacijskega centra je začel po prelepi pokrajini nove občine voziti turistični vlakec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
turístičnoinformacíjski -a -o prid. (í-ȋ) ki se nanaša na turistične informacije: turističnoinformacijski center; turstičnoinformacijska pisarna; Ustavila sem se ob turističnoinformacijskem pultu, kjer na srečo ni bilo gneče E iz turístična informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
várniSSKJ -a -o prid. (á) várna híša -e -e ž (á, í)
ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini: zateči se v varno hišo; odpreti enoto varne hiše; vodja varne hiše; delovanje varne hiše; Po priporočilu evropskega sveta za pravice žensk naj bi varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja, na 10.000 prebivalcev imela eno ležišče
várna sôba -e -e ž (á, ó)
1. zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil: varna soba za vbrizgavanje; Eden izmed namenov varnih sob, kjer si lahko uživalci prineseni heroin vbrizgajo pod nadzorom medicinskega osebja, je preprečiti usodna predoziranja
2. prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja: Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je začelo zbirati sredstva, s katerimi bo po vseh večjih slovenskih mestih ustrezno uredilo varne sobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vidžêjanje -a s (ȇ) poustvarjanje videoprojekcije s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe: načini vidžejanja; Drugi del postavitve je namenjen izsekom vidžejanja, kjer oblikovalci s svojo lastno vizualno produkcijo spremljajo glasbeni nastop didžejev E iz vidžêjati iz ↑vídžêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vikendáški -a -o prid. (á) pog. 1. ki se nanaša na lastnike vikendov: vikendaški lobi; vikendaški sosedje; vikendaška domačija; V naši vasi po vojni ni bilo nikogar, v zadnjih deset letih pa se je razvila v živahno vikendaško naselje, kjer bi potrebovali elektriko 2. ki se nanaša na vikend, konec tedna: vikendaški izlet; Brez dvoma gre znova za reklamiranje slovenske turistične ponudbe, kar je kot naročeno za vikendaške popotnike kot ciljno publiko E (↑)vikendáš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vléčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) vléčni pès -ega psà m, živ. (ẹ̑, ə̏ ȁ)
pes, ki se glede na sposobnosti uporablja za pasjo vprego: vodnik vlečnih psov; vprega vlečnih psov; tekmovanje vlečnih psov; Kot pri vsakem športu, kjer so pomembni rezultati, je tudi pri vlečnih psih nevarnost zlorabe dopinga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vnašálec -lca [wnašau̯ca] m, člov. (ȃ) kdor kaj vnaša, navadno podatke: Na petih okrajnih sodiščih, kjer imajo največ zaostankov, so sprejeli ukrepe za njihovo zmanjševanje, med drugim so angažirali zunanje vnašalce in povečali normo E (↑)vnášati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
vúdu1 -ja in vudú -ja in voodoo -ja cit. [vúdu in vudú] m (ȗ) 1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe 2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA 3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika E ← agl. voodoo ← kreol. voudou ← zahodnoafriškovúdu2 -- v prid. rabi
vudujski: vudu lutka; vudu magija; Na Haitiju je snemala dokumentarni film o tamkajšnjih vudu ritualih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
windsurfing -a cit. [víntsə̀rfing-] m (ȋ-ə̏) šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, surfanje (1): Poletje sem preživela na morju, kjer sem obiskovala tečaj windsurfinga in se borila z vetrom vsaj dve uri na dan E ← agl. windsurfing iz wind 'veter' + ↑surf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
zaštékati -am dov. (ẹ̄) pog. začeti razumeti, dojeti: zaštekati poanto; hitro zaštekati; Večkrat je poskusil ekstazi, vendar je kmalu zaštekal, da sam ne spada v ta štos, da to pač ni njegova generacija E ↑štékatizaštékati se -am se dov. (ẹ̄)
priti s kom v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: Kjer koli na svetu se dobro zaštekam z ljudmi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ) del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
zénovski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na zen, smer v budizmu, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve; zenbudistični: zenovski mojster; zenovski vrtovi; zenovska meditacija; Drugi sklop razstavljenih del sestavljajo podobe iz zasebnega življenja, kjer prevladuje umirjeno in čutno ozračje, nekakšna zenovska spokojnost tistih najmanjših, najmanj opaznih trenutkov življenja E (↑)zén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žájfast -a -o prid. (ȃ) pog. 1. ki je v zvezi z žajfo: Ne se je dotikat z žajfasto roko 2. pretirano čustven: žajfasta melodrama; žajfasta nadaljevanka; žajfasta zgodba; Revialni tisk se da hitreje in površneje predelati, kar za knjige ne velja, razen za žajfaste romane, kjer lahko vedno spustiš nekaj strani in ničesar ne zamudiš E (↑)žájfa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
živílstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora; agroživilstvoSSKJ: prestrukturiranje živilstva; reforma kmetijstva in živilstva; Strategija slovenskega živilstva bi morala biti tesneje povezana veriga, kjer ni več govora o kmetijstvu in živilski industriji, ampak je skupni imenovalec proizvodnja hrane E (↑)živílo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žurírati -am nedov. (ȋ) pog. preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurati: Dobro se počuti na plesiščih diskotek, kjer večkrat žurira s prijatelji in znanci E ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
žúrka -e ž (ȗ) 1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte 2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj 3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko 4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.