eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
káča
káče
samostalnik ženskega spola
[
káča
]
1.
plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom
;
primerjaj lat.
Serpentes
1.1.
meso te živali kot hrana, jed
2.
mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3.
ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4.
ekspresivno
dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5.
znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
5.1.
kdor je rojen v tem znamenju
6.
slabšalno
kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE:
mlečna kača
,
morska kača
,
pernata kača
FRAZEOLOGIJA:
asfaltna kača
,
dolg kot jara kača
,
imeti kačo v žepu
,
jara kača
,
kača v žepu
,
kot bi
koga
pičila kača
,
povest o jari kači
,
rediti kačo na prsih
,
sikati kot kača
,
skrivati
koga, kaj
kot kača noge
,
viti se kot kača
,
vleči se kot jara kača
,
zgodba o jari kači
,
zvijati se kot kača
,
zvit kot kača
,
železna kača
,
Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA:
=
hrv.
nar.
kȁča
, prvotneje morda
‛modras’
, iz
*
kačiti
‛dvigati se, skakati’
(sorodno s
↑
skakati
), prvotno torej
‛skakač’
-
več ...
ópica
ópice
samostalnik ženskega spola
[
ópica
]
1.
umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
;
primerjaj lat.
Primates
2.
igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
3.
slabšalno
omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
4.
znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
4.1.
kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE:
človeku podobna opica
,
človeška opica
,
ozkonosa opica
,
prava opica
,
širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA:
gola opica
,
obnašati se kot opica
,
pijan kot opica
,
skakati kot opica
,
zadet kot opica
ETIMOLOGIJA:
=
cslov.
opica
, nar. in star.
hrv.
ȍpica
,
strus.
opica
,
češ.
opice
<
slovan.
*
opica
iz
*
opъ
, kar je prevzeto iz
germ.
, sorodno s
stvnem.
affo
,
nem.
Affe
,
angl.
ape
<
pgerm.
*
apōn-
, verjetno prek
arab.
prevzeto iz
stind.
kapí-
‛opica’
-
več ...
1.
večji glodalec z dolgim golim repom
1.
ki je prekrit, obšit s plišem
prêsti
prêdem
tudi
présti
prédem
nedovršni glagol
[
prêsti
]
tudi
[
présti
]
1.
izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
1.1.
delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
2.
oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
2.1.
ekspresivno
oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
2.2.
ekspresivno
govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
2.3.
ekspresivno
oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
3.
navadno slabšalno
veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA:
presti mreže
(okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
,
presti čas
,
presti kot mačka
,
trda prede
komu, čemu
ETIMOLOGIJA:
=
stcslov.
pręsti
,
hrv.
,
srb.
prȅsti
,
rus.
prjástь
,
češ.
příst
<
pslov.
*
pręsti
, sorodno
litov.
sprę́sti
‛razpenjati, napenjati’
,
latv.
spriêst
‛razprostirati, raztegovati, napenjati’
,
ags.
sprindel
‛zanka za ptiče’
, vse iz
ide.
*
(s)pren(H)d(
h
)-
‛vleči, napenjati’
-
več ...
1.
kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob
1.1.
vlakna te rastline kot surovina za blago
1.
domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
sprêsti
sprêdem
tudi
sprésti
sprédem
dovršni glagol
[
sprêsti
]
tudi
[
sprésti
]
1.
izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
1.1.
narediti pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
FRAZEOLOGIJA:
spresti mrežo
(okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA:
↑
presti
šólen
šólna
samostalnik moškega spola
[
šólən
]
navadno v množini
,
neformalno
nizko obuvalo s čvrstim podplatom
ETIMOLOGIJA:
prevzeto iz
srvnem.
schuochlīn
‛čeveljček’
, iz
schuo(ch)
‛čevelj’
-
več ...
zaprêsti
zaprêdem
tudi
zaprésti
zaprédem
dovršni glagol
[
zaprêsti
]
tudi
[
zaprésti
]
1.
oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
1.1.
ekspresivno
povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
2.
v obliki
zapresti se
oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
2.1.
v obliki
zapresti se
,
ekspresivno
za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
2.2.
v obliki
zapresti se
,
ekspresivno
z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
3.
oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
3.1.
ekspresivno
oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
3.2.
ekspresivno
reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
3.3.
ekspresivno
oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA:
zapresti
koga
v mrežo
ETIMOLOGIJA:
↑
presti
Število zadetkov: 6