ponavádi in po navádi prisl. (ȃ) 

1. 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi
2. 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

prelétati2 -am nedov. (ẹ̑) preletavati: ptice preletajo drevje / letala preletajo ozemlje in iščejo ponesrečence / groza, veselje jih preleta

prelétati se 
1. 1. preletavati se: ptič se preleta z veje na vejo
2. 2. pog. tekati: otroci so se preletali, mati pa je sedela na klopci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.

sámopozába -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično
// sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.