Tiskanje

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

bláblá; in blá medmet

1.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje

2.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča

3.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje

ETIMOLOGIJA: ↑bla

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]

1.

bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni

1.1.

STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je]

1.

veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

semenišče

1.4.

STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1.

kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]

1.

udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

čín1 čína samostalnik moškega spola

1.

stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh

STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...

črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo]

1.

ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimističen

1.1.

;

SINONIMI:

pesimističen

ETIMOLOGIJA: ↑črn + ↑gledati

črnoglédost črnoglédosti samostalnik ženskega spola [čərnoglédost]

stanje, lastnost koga, da vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimizem

ETIMOLOGIJA: ↑črnogled

dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni

;

SINONIMI:

dekadenten

2.

v obliki dekadenčni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenten

ETIMOLOGIJA: ↑dekadenca

dramatizíranje dramatizíranja samostalnik srednjega spola [dramatizíranje]

1.

predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatizacija

2.

ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatizacija

ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati

dvátisočák dvátisočáka samostalnik moškega spola [dvátisočák]

gora, visoka od 2000 do 2999 metrov

ETIMOLOGIJA: ↑dva + ↑tisoč

émbrij émbrija; in émbrio samostalnik moškega spola [émbri]

1.

iz biologije iz oplojene jajčne celice razvijajoči se človeški organizem do konca osmega tedna razvoja v maternici

1.1.

iz biologije

2.

ekspresivno začetna, izhodiščna oblika, stopnja česa

ETIMOLOGIJA: ↑embrio

gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága]

1.

zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov

1.1.

v ednini

zlasti v Sovjetski zvezi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...

héktolíter héktolítra samostalnik moškega spola [héktolítər]

1.

merska enota za izražanje prostornine, 100 litrov; simbol: hl

2.

ekspresivno velika količina česa, zlasti tekočine; SINONIMI: ekspresivno galona

FRAZEOLOGIJA: popiti na hektolitre česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektoliter, angl., frc. hectolitre, iz novoklas. hecto.., hekto.. ‛sto osnovnih enot’ h gr. hekatón ‛sto’ + ↑liter

izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]

1.

s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti

2.

ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti

3.

ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti

FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑riniti

jebêmti in jebémti; in jebênti medmet [jebêmti] in [jebémti]

1.

vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

2.

vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

FRAZEOLOGIJA: Jebemti boga!, Jebemti mater!
ETIMOLOGIJA: iz jebem ti

jétičen jétična jétično pridevnik [jétičən]

1.

ki ima jetiko, kaže znake jetike

2.

v obliki jetični ki je v zvezi z jetiko; SINONIMI: tuberkulozni

3.

kot samostalnik v obliki jetični, jetična kdor ima jetiko; SINONIMI: jetičnik

4.

ekspresivno ki je telesno šibkejši

4.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno invaliden

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico < lat. hecticus, to pa iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...

kloróza kloróze samostalnik ženskega spola [kloróza]

iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, obledijo, spremenijo barvo; SINONIMI: iz agronomije listna bledica

STALNE ZVEZE: železova kloroza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Chlorose, angl. chlorosis) iz nlat. chlorosis, iz ↑klor

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca]

1.

vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje

2.

skupina jezdecev na konjih

2.1.

3.

ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica

ETIMOLOGIJA: ↑konjenik

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

1.

odrasla samica goveda

2.

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

krêpniti krêpnem in krépniti krépnem dovršni glagol [krêpniti] in [krépniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, ekspresivno škripniti

ETIMOLOGIJA: ↑krepati

kresníca kresníce samostalnik ženskega spola [kresníca]

1.

majhna žuželka z organom za proizvajanje utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; primerjaj lat. Lampyridae; SINONIMI: ekspresivno kresnička

2.

iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre želje, prosi za dobro letino

3.

rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; primerjaj lat. Aruncus dioicus

4.

rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SINONIMI: iz botanike vrtna kresnica

STALNE ZVEZE: vrtna kresnica
ETIMOLOGIJA: ↑kres

kúščar kúščarja samostalnik moškega spola [kúščar]

plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertilia; SINONIMI: iz zoologije kuščarica

ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kušćar, verjetno sorodno s hrv., srb. gȕšter < pslov. *guščerъ - več ...

ladjedélništvo ladjedélništva samostalnik srednjega spola [ladjedélništvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo in popravljanjem ladij; SINONIMI: ladjedelstvo

1.1.

;

SINONIMI:

ladjedelstvo

ETIMOLOGIJA: ↑ladjedelnica

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

lesenjáča lesenjáče samostalnik ženskega spola [lesenjáča]

1.

lesena stavba, hiša

2.

lesena ladja

ETIMOLOGIJA: ↑lesen

líčnik líčnika samostalnik moškega spola [líčnik]

vsak od dveh zob v stranskem delu polovice čeljusti med podočnikom in prvim kočnikom s širšo grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hrane

ETIMOLOGIJA: ↑lice

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

1.

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

2.

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

3.

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

3.1.

navadno v množini

4.

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

makák makáka samostalnik moškega spola [makák]

srednje velika rjavkasta ali rumenkasta opica z dolgim gobcem, ki živi v krdelu, živeča v Aziji ali Afriki; primerjaj lat. Macaca

STALNE ZVEZE: japonski makak
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Makak, angl., frc. macaque in port. macaco ‛opica’ iz kikon. makaku

mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta]

velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’

maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla]

1.

neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik

2.

neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik

2.1.

neformalno

3.

neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ‛senca’ - več ...

markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]

barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti

STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: ↑markirati

móknat móknata móknato pridevnik [móknat]

1.

v nekaterih zvezah v obliki moknati ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, mokast

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, mokast

3.

ki je posut z moko ali umazan od moke

ETIMOLOGIJA: ↑moka

nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]

1.

pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

2.

ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč

ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti

nečákinja nečákinje samostalnik ženskega spola [nečákinja]

sestrina ali bratova hči

ETIMOLOGIJA: ↑nečak

novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]

1.

pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči

2.

krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi

3.

televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

1.

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

2.

odzvati se na klic, poziv

3.

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

5.

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

1.

oddajati glas, zvok

1.1.

2.

odzivati se na klic, poziv

3.

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

5.

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

otírati otíram nedovršni glagol [otírati]

1.

delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑otreti

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

pesnikováti pesnikújem nedovršni glagol [pesnikováti]

1.

pisati pesmi; SINONIMI: pesniti

2.

slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesniti

ETIMOLOGIJA: ↑pesnik

péška1 péške samostalnik ženskega spola [péška]

ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešakinja

ETIMOLOGIJA: ↑pešec

pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica]

1.

hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: polonica

2.

hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: iz zoologije polonica

3.

podoba, predmet, ki predstavlja hrošča polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih

ETIMOLOGIJA: ↑pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]

1.

steči v manjši količini, navadno počasi

2.

ekspresivno priti, pojaviti se od kod

FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

poét poéta samostalnik moškega spola [poét]

1.

kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: pesnik

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pesnik

2.

ekspresivno kdor kaj ustvarja, oblikuje na estetsko dovršen, izviren način

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Poet iz frc. poète, prevzeto prek lat. poēta iz gr. poiētḗs, prvotneje ‛stvaritelj, stvarnik’, iz poiéō ‛zlagam pesmi, pesnikujem’, prvotneje ‛delam, ustvarjam’ - več ...

polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]

1.

stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten

septét septéta samostalnik moškega spola [septét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz sedmih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina sedmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Septett iz it. settetto iz sette ‛sedem’, umetno prilagojeno lat. septem - več ...

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]

1.

izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih

2.

navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah

STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati

spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]

1.

s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti

2.

ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti

3.

ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti

FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti

spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se]

1.

navezati s kom tesne, zaupne stike

2.

ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje

ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj

stíh stíha samostalnik moškega spola [stíh]

1.

ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: verz

1.1.

v množini

;

SINONIMI:

verz

2.

posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: verz

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. stíh iz gr. stíkhos ‛vrsta, bojna vrsta, vrstica, verz’ - več ...

šlém šléma tudi šlèm šléma samostalnik moškega spola [šlém] tudi [šlèm]

1.

nekdaj kovinsko pokrivalo za zaščito glave in zatilja

2.

manj formalno trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: čelada

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. šlěmъ < pslov. ali slovan. *šelmъ, iz germ. besede, sorodne z got. hilms, nem. Helm, iz ide. *k'el- ‛ščititi, varovati’ - več ...

ššš medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje

1.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š

2.

tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali

3.

posnema tišji del navadno glasne glasbe

4.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju

4.1.

kot samostalnik

tudi z večkrat ponovljeno črko š

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...

tást tásta samostalnik moškega spola [tást]

oče zakonske ali zunajzakonske partnerke ali partnerja

ETIMOLOGIJA: = stcslov. tьstь, hrv., srb. tȁst, rus. téstь, star. češ. test < pslov. *tьstь, dalje sorodno s stprus. tisties, morda sorodno s ↑teta - več ...

teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa]

1.

strokovnjak za teologijo

1.1.

STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej ↑teologija

têrabájt têrabájta samostalnik moškega spola [têrabájt]

1.

iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 gigabajtov; simbol: TB

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. terabyte iz novoklas. tera.. ‛bilijon osnovnih enot’ iz gr. téras ‛čudo, pošast’ + ↑bajt

tòp1 tôpa samostalnik moškega spola

1.

orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj

2.

naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa

3.

šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici

FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...

topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski]

1.

ki je v zvezi s topom1 1.

ekspresivno močen, silovit

FRAZEOLOGIJA: topovska hrana
ETIMOLOGIJA: ↑top

tórej členek [tórej]
I.

1.

izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved

1.1.

2.

izraža poziv, spodbudo k ukrepanju

3.

v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik

1.

uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek

2.

uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka

ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz ↑to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...

trosnják trosnjáka samostalnik moškega spola [trosnják]

iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije plodišče

ETIMOLOGIJA: ↑tros

tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza]

nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. tuberculosis, iz lat. tūberculum ‛majhna grba, tvor’, iz tūber ‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre ‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...

túna túne samostalnik ženskega spola [túna]

1.

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun

1.1.

;

SINONIMI:

tun, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...

tùp medmet

1.

navadno ponovljeno posnema zvok pri udarcu

1.1.

ponovljeno

1.2.

2.

kot samostalnik, ekspresivno glasen, zamolkel zvok pri udarcu

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok pri udarcu

vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin]

1.

ki je v zvezi z vaniljo 1.; SINONIMI: vanilijev

1.1.

vanilje 1.1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

vanilijev

ETIMOLOGIJA: ↑vanilja

vpénjati vpénjam nedovršni glagol [ʍpénjati]

1.

delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto

2.

delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti

3.

v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti

ETIMOLOGIJA: ↑vpeti

zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji]

1.

ki je v zvezi z zajci 1., 2. ali gojenjem zajcev 2.

,

,

,

,

,

,

,

STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: ↑zajec

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]

1.

oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka

1.1.

ekspresivno

2.

v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje

2.1.

v obliki zapresti se

ekspresivno

2.2.

v obliki zapresti se

ekspresivno

3.

oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

3.1.

ekspresivno

3.2.

ekspresivno

3.3.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti

zdresíran zdresírana zdresírano pridevnik [zdresíran]

1.

ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑zdresirati

žábica žábice samostalnik ženskega spola [žábica]

1.

manjša žaba

2.

ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno bučka

3.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno, zlasti otroško oblačilo, ki pokriva tudi stopala

4.

manj formalno ključavnica s polkrožno ukrivljenim zgornjim delom, ki se pri zaklepanju zatakne v spodnjega

5.

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žaba

6.

navadno v množini odboj vrženega kamna od vodne gladine

7.

navadno v množini, neformalno, ekspresivno športni klub, ekipa iz Ljubljane z okolico ali njun navijač

8.

iz glasbene umetnosti del loka za godala, v katerega je vpeta žima na strani, ki se jo drži pri igranju

STALNE ZVEZE: metati žabice
ETIMOLOGIJA: ↑žaba

žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet]

1.

tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: svileni žamet
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...

žívijo; in žívio; in žívjo medmet

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca

2.

kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca

3.

ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom

4.

starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo

ETIMOLOGIJA: ↑živio

žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]

1.

neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah

1.1.

neformalno

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika