dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
gospodárstvo -a s, pojm. (ȃ) razvijati ~; gozdno ~; števn. prevzeti ~ |posestvo, kmetijo|
posestvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; posestvovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti posestnik česa|: kaj ~ kmetijo
preobdávčiti -im dov. -en -ena; preobdávčenje (á ȃ) kaj ~ kmetijo
primožíti -ím dov. primóžil -íla, nam. primožít/primožìt; drugo gl. možiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ hišo; ~ dva otroka
primožíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ na kmetijo
priženítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ na kmetijo
priženíti -žénim dov.; drugo gl. ženiti (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ hišo; ~ otroka
priženíti se -žénim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ na kmetijo
ubádati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; ubádanje (ȃ) ukvarjati se: z/s kom/čim ~ ~ s kmetijo; ~ ~ z otroki; poud. ~ ~ s težavami |imeti težave|