Tiskanje

četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drę́gəlj, -glja, m. kol, s katerim se drega, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dŕmanje, n. das Schütteln, das Rütteln: d. kol, das Schütteln des Wagens, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.-Raič (Kol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dȗrkanje, n. das Stoßen, das Rütteln: d. kol, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

grmádən, -dna, adj. 1) den Scheiterhaufen betreffend: grmadni kol, der Brandpfahl, Cig.; — 2) ungeheuer: grmadna truma ptičev, Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hmę́ljən, -ljna, adj. 1) Hopfen-, Cig., Jan.; hmę̑ljni kol, die Hopfenstange, Jan.; — 2) = pijan od piva, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izdáleka, adv. = izdaleča, C., ogr.-Raič (Kol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.-C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič (Kol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kòł, kóla, m. der Pfahl, der Stecken; s kolom koga udariti; der Rebenpfahl, der Weingartenstecken; trdo h kolu privezati; der Zaunpfahl, Cig., Jan., Rez.-C.; stavbe na kolih, Pfahlbauten, nk.; — železni kol, das Brecheisen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kółəc, -łca, m. dem. kol; der Pfahl, der Stecken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kolə̀k, -lkà, m. dem. kol; 1) das Pfählchen, kleiner Stecken, Valj. (Rad); kólək, Mur.; — 2) kōlək, -lka, der Urkundenstempel, Cig., Jan., nk.; (po češ.: kolek, -lku).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko-Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kórčič, m. = kebel, ogr.-Raič (Kol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lẹ̑snik 2., m. kol, na katerem visi lesa, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.-Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nabíti, -bȋjem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.-Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nákoł, adv. nach der Richtung, in welcher sich das Holz spaltet: n. vrtati, V.-Cig.; tudi: nakọ̑ł, C.; (nam. na kol).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

namȓdək, -dka, m. das Verziehen des Gesichtes, eine unwillige Miene, Cig.; — kako pomenljivi so mnogoteri namrdki in namuzki obraza! Kol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

namȗzək, -zka, m. eine schmunzelnde, lächelnde Miene, Cig., Jan., Kol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

narodíti se, -ím se, vb. pf. 1) zur Welt kommen, geboren werden, M., ogr.-Raič (Kol.); Nekemu bogatcu se je sin narodil, vzhŠt.-Valj. (Glas.); — 2) drevo se je narodilo, der Baum hat sich abgetragen, er hat sich durch vieles Tragen entkräftet, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. (n. pr. grah), pfählen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

natìk, -tíka, m. 1) = natič, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); kol stoji v grahu za natik, LjZv.; — 2) kar se natika, ein Aufsatz zur Verlängerung, Cig., Nov.; — tudi: nátik, -tíka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen (fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen (fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ovijȃłnik, m. kol, ob katerem se perilo ovija in ožema, der Ringstock, Cig., Polj., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ožgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen, abbrennen; o. kol, Cig.; o. lončenino, Mur.; o. se, sich verbrennen; — ansengen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo ožgalo, Cig.; — o. koga, jemanden abprügeln, Cig.; — 2) = užgati, anzünden, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podostríti, -ím, vb. pf. unten scharf oder spitzig machen, unterschärfen, Jan., Z.; podkovo p., Z.; kol p., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podpirȃłnik, m. = palica ali kol, s katerim nosač breme na ramenu podpira, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podzídən, -dna, adj. zum Unterbau gehörig: podzȋdni kol, der Grundpfahl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prȃłnica, f. 1) das Waschhaus, Kol.; — 2) = pralec, der Waschbleuel, Štrek., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prenȃglež, m. ein voreiliger Mensch, Kol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prijẹmáč, m. der Handschaft, die Handhabe, Polj.; kol, s katerim plavičar (flosar) plavico ustavlja, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

privę̑znica, f. kol, na katerega se čoln privezuje, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sámčast, adj. einzeln, einfach: samčasti kozolec, die einfache Getreideharfe (opp. vezanik), Polj.; — s. kol, ki ni cepljen, ampak iz celega drevesca, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

skakȃvski, adj. Springer-: skakavska palica, skakavski kol, die Springstange, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

snẹ̑denəc, -nca, m. der Essgierige, der Fressbauch, der Fresser, Cig., Kol., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

snę̑n, adj. schläfrig, Jan., ogr.-C., Podkrnci-Erj. (Torb.); snen sem, ogr.-Raič (Kol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen (bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen (z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sohóta, f., DZ., Kol., Erj. (Izb. sp.), pogl. suhota 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sperẹ́ti, -ím, vb. pf. morsch werden, C.; vermodern, Cig.; kol v zemlji speri, Nov., Polj.; sperel, vermodert, morsch, Cig., C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

spọ̑lu, adv. 1) (prvotna oblika za: spoli, spol', prim. stsl. sь polu, is-polu, halb, zur Hälfte); spolu ("spul") dati pobirati fižol (tako, da ga pobirač le polovico odda, pol pa obdrži za nabiranje), jvzhŠt.; na s. ("spul"), halbpart, Dol.; — 2) ("spuvu" immer, Guts.; [morda nam. spolu, prim. spoloma, nacheinander, C.], "spovo", Kol.; "spuvi" Kor.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

srtę̑l, m. der Zimmerboden, ogr.-Valj. (Rad); izuvši črevlje ne puščaj jih na srtel, ogr.-Raič (Kol.); (— iz: sred tel = sredi tal, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stebláti, -ȃm, vb. impf. = v stebla iti, Stengel ansetzen, Jan., Kol.; — Zweige treiben: drevo je steblalo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stę̑žje, n. = kol sredi stoga, die Schoberstange, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stółp, m. 1) der Pfahl, der Pflock, vzhŠt.-C., M.; der Zaunpfahl, Hal.-C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj., jvzhŠt.; — der Pfeiler, der Pilaster, Cig.; — der Jochpfahl, Cig. (T.); — die Säule, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.); eine Stein- oder Holzsäule, BlKr.; — zračni s., die Luftsäule, Cig. (T.); vodeni s. = morska troba, die Wasserhose, Cig.; — 2) der Thurm, Mur., Cig., Jan., nk.; stražni s., die Warte, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stołpìč, -íča, m. dem. stolp; 1) das Pflöckchen, ein kleiner Pfahl, die Palissade, Jan., vzhŠt., C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj.; — eine kleine Säule, Zora; ein senkrecht stehender Pfeiler als Theil eines Gestells, die Pfoste, Cig.; stolpiči, die Säulen um den Blasebalg, Cig.; ein Säulchen im Dachstuhl, ogr.-Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Thurm, Jan.; — 3) = stolpec 3), die Colonne, die Rubrik, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne (arch.), h. t.-Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ugláviti se, -im se, vb. pf. zelje se je uglavilo (= naredilo je glave), Kol.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vodomę́rən, -rna, adj. Wassermesser-, Pegel-: vodomerni kol, = vodomernik, der Pegel, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zabíti, -bȋjem, vb. pf. 1) hineinschlagen, einschlagen; žrebelj v steno, kol v zemljo z.; durch Einschlagen verschließen; sod (z veho) z., ein Fass zuspünden, zuschlagen; z žreblji z., zunageln, vernageln; kišto, krsto z.; z deskami z. kaj, etwas mit Brettern verschlagen; rov z., den Stollen verblenden (mont.), Cig.; — zabit, vernagelt, borniert; — 2) einpauken, einprägen; v glavo komu z. kaj; — 3) verthun; ves denar z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zapícati, -pȋcam, vb. pf. = zapičiti: z. kol v zemljo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zapíčiti, -pȋčim, vb. pf. (einen spitzigen Gegenstand in etwas) hineinstoßen, (so dass er darin stecken bleibt): z. kol v zemljo, Dict., C., Dol., jvzhŠt.; cepin v les z., Gor.; — z. se v kaj, mit der Spitze in etwas hineindringend stecken bleiben: tako mu je nož v glavo zagnal, da se mu je zapičil v njo, Kr.-M.; šivanka se ji je v prst zapičila, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) hineinschieben; kol v zemljo z., Z.; z. komu nož v trebuh, C.; zapah z., den Riegel vorschieben, Cig.; — z. se, eindringen; trn se mi je zarinil za kožo; — 2) verrammeln, Guts.-Cig.; — zarinjen sem, ich habe den Appetit verloren, Cig.; — 3) = zaleči, ausgeben: to mi veliko zarine, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zatólči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Schlagen schließen: s kladivom, z betom z., zuhämmern, zukeulen; — 2) hineinschlagen: z. rušino, Cig.; — einschlagen; kol z. v tla, Cig.; — einbleuen, Cig.; — 3) z. klin (žrebelj), t. j. na ostrem koncu ga potolči, verklinken, Cig.; — 4) erschlagen, vzhŠt., ogr.-Valj. (Vest.); — 5) zu schlagen anfangen: zatolklo je srce, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zdẹ́ti 1., zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zọ̑d, m. = v zemljo zabit kol v hlevu med dvema živinčetoma, Rib.; zodi, v zemljo zabiti koli, da dež zemlje ne odnaša, Dol.; — prim. zvod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

žǫ́kałnik, m. der Schürstock, das Rührscheit, Cig.; = kol, s katerim mlinar moko v meh žoka, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.