kólcanje -a [u̯c] s (ọ̄) glagolnik od kolcati: slišalo se je močno kolcanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ríganje -a s (ȋ) glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

spahovánje2 -a s (ȃ) glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.