hìk; tudi hk medmetETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati ‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem. hick - več ...
hk glej hìk
kôlcanje -a [kou̯canje] s (ō)
glagolnik od kolcati: slišalo se je močno kolcanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kółcanje, n. krampfhaftes Aufstoßen, der Schluchzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kolcanje ► kuˈcaːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|
kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kółcavica, f. = kolcanje, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kùcanje -a s kolcanje: Vecs je nej mogla od prav miloga joukanya i kuczanya KOJ 1845, 45; ino z-milim 'senszkim joukanyom i kuczanyom sze tou'si KOJ 1848, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kulcajne
GLEJ: kolcanje

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ríganje -a s (ȋ)
glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

spahovánje2 -a s (ȃ)
glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Število zadetkov: 11