dán -a -o prid. (á) - 1. knjiž. na katerega se v obravnavanem primeru misli: izhlapevanje vode v danem času; v danem položaju je vsak ravnal po svoje; znajti se v danih razmerah
● knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive - 2. mat. za katerega je v podatku povedano, kolikšen je, kje je: iz danega polmera izračunati obseg in ploščino kroga; iz dane funkcije iskati novo funkcijo / dane točke krivulje; sam.: zadovoljiti se z danim; prim. dati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
izkorístek -tka m (ȋ) teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov;
doseči dober izkoristek;
izkoristek goriva, rude;
izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenost
♦ agr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kdóvé in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava;
morda je še živ, kdove;
odšel je kdove kam;
to je izrezek iz kdove katere revije;
prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja // piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kólik -a -o zaim. (ọ̄) - 1. raba peša kolikšen: v koliki meri se razlike manjšajo? / s kolikim spoštovanjem smo ga gledali
- 2. neustalj., v prislovni rabi koliko: kolikim prijateljem si to zaupal? / kolikim nesrečam bi se izognil, če bi bil pazljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kólikšen -šna -o zaim. (ọ̄) - 1. izraža vprašanje po velikosti: kolikšen bo dobiček / v vezniški rabi ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebam
- 2. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo: kolikšen trud za tako skromen uspeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
momènt -ênta m (ȅ é) - 1. pog. trenutek, hip: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro
// kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala šefa; takoj bo končano, moment
// čas: izbrati, zamuditi pravi moment za kaj / kritični momenti proizvodnje / ob raznih momentih so hoteli rovariti prilikah, priložnostih - 2. publ., navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom faktor, dejavnik, okoliščina: to je nov moment v razvoju; subjektivni moment v umetniškem delu; pri analizi je upošteval veliko momentov / važni momenti v naši novejši zgodovini / zaviralni momenti v razvoju znanosti
♦ fiz. magnetni moment količina, ki pove, kolikšen navor deluje na tuljavo s tokom, na magnet v magnetnem polju; vrtilni moment navor; vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; zagonski moment zagonski navor; grad. upogibni moment količina, ki pove, kako sila upogiba nosilni element v vzdolžni smeri; lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje; zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
temperatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na temperaturo: temperaturna sprememba / temperaturni podatki; temperaturne razlike / temperaturni regulator; temperaturna lestvica
♦ fiz. temperaturni koeficient dolžinskega, prostorninskega raztezka količina, ki pove, za kolikšen del se pri segretju za 1° C spremeni dolžina, prostornina trdnega telesa; temperaturni raztezek raztezek zaradi spremembe temperature; med. temperaturni list list s temperaturnimi in drugimi podatki o bolniku; meteor. temperaturna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.