copáta Frazemi s sestavino copáta:
bíti copáta,
bíti pod copáto,
iméti kóga pod copáto,
íti po copátah,
postáti copáta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
grotéska -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni] 2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteska
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
komedijánt in komedijànt -ánta m (ā á; ȁ á) 1. igralec, ki igra komične vloge; komik: gledališče ima dobrega komedijanta / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo// zastar. (gledališki) igralec sploh: postal je komedijant / potujoči komedijanti 2. kdor (poklicno) zabava gledalce, zlasti s šalami, rokohitrstvom: komedijant s čašo in kockami;
čarovnije komedijantov / ekspr. ta fant je pa res pravi komedijant 3. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: kakšnega komedijanta pa igraš pred ljudmi / bil je spreten politični komedijant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
komedijántka -e ž (ā) 1. igralka, ki igra komične vloge; komičarka: komedijantka in voditeljica / žlahtna komedijantka od 1992 igralka, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo2. ženska, ki (poklicno) zabava gledalce, zlasti s šalami, rokohitrstvom: nastop komedijantke 3. ekspr. ženska, ki se kaže drugačno, kot je, se pretvarja: odkril je, da je čisto navadna komedijantka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kómičarka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kómičen -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb;
navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent
♦ glasb. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina;
njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju 3. šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista;
komične in satirične pesmi kómično prisl.:
učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kómičen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ́; ọ́) ~ dogodek smešenkómični -a -o (ọ́) ~ konflikt v komediji; redk. ~ list šaljivi, humoristični list; ~a operakómično -ega s, pojm. (ọ́) povedati kaj ~ega smešnegakómičnost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kómični efékt -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kómično nač. prisl. (ọ́) učinkovati ~ smešno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kómično prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024
kómičnost -i ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kómik -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ópera búffa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Razlika v razumevanju podobnih fraz (pragmatizem)V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:
- [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen?
in
- [se želite/kako se] znebiti povešene kože?
Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?,
drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.
Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).
Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati),
vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:
- ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
- če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?
Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
stòl Frazemi s sestavino stòl:
obsedéti med dvéma stôloma,
sedênje na dvéh stôlih,
sedéti med dvéma stôloma,
sedéti na dvéh stôlih
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
trágični trágična trágično pridevnik [trágični] 2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
STALNE ZVEZE: tragična krivda ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej ↑tragedija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
žláhten -tna -o prid., žláhtnejši (á) 1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan;
cepiti žlahtno vrtnico na šipek 3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode
● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino
♦ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicumžláhtno prisl.:
žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.