alkoholizírati -am nedov. in dov. (ȋ) dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot;
alkoholizirati vino alkoholizíran -a -o
opit, pijan: alkoholiziran človek; voznik je bil alkoholiziran
ánanasov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ananas: ananasovi lističi / ananasov kompot
bréskov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na breskev: rožnat breskov cvet; breskova koščica; nizka breskova drevesa / breskov kompot, liker / temna, breskova polt
brúsnica1 -e ž (ȗ)
nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice; kompot iz brusnic
brúsničen -čna -o prid. (ȗ)
ki je iz brusnic: brusnični kompot; brusnična marmelada
čéšplja -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva: otresti češpljo;
zasaditi mejo s češpljami;
izkoščičene češplje;
kompot iz suhih češpelj
čéšpljevec -vca m (ẹ́) 1. slivovka: dišeč in piten češpljevec // češpljev kompot: češpljevec iz suhih češpelj 2. pog., ekspr. bojazljiv, neodločen človek: vsi ste sami češpljevci
čežána -e ž (ā)
gost, pretlačen kompot, navadno iz jabolk: kuhati čežano; jabolčna čežana
jábolčen -čna -o [jabou̯čən] prid. (á) nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki;
jabolčna lupina;
jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov
♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudineajábolčno prisl.:
jabolčno zelen
jábolčnik -a [jabou̯čnik] m (á)
1. mošt iz jabolk: piti jabolčnik; sod jabolčnika
2. jabolčni kompot: skuhati jabolčnik
jésti jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jêjo; jêj in jèj jêjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel;
jesti jabolko, juho;
večerjo so jedli brez besed večerjali so;
iti jest;
poklicati jest;
začeti jesti;
jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel
♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu// nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano;
v nekaterih deželah jedo celo mačke;
nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo;
uši so začele jesti vrtnico / rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša// ekspr. porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo 4. povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé;
rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo// ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e:
bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal
jónatan -a m (ọ̑)
okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan
kísel -sla -o [kisəu̯] prid. (í) 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača;
kislo jabolko;
grozdje je še kislo nezrelo;
zelo kisel;
kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina // ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje // navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremenakíslo prisl.:
kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
kísli -a -o sam.:
ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
kompót -a m (ọ̑)
celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota
kompóten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od kompot: kompotne skodelice
kútinov -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na kutino: kutinov kompot / kutinovo drevo
maréličen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na marelico: marelični nasad / marelično cvetje / marelični kompot; marelična marmelada; marelično žganje
nalupíti in nalúpiti -im dov. (ī ú)
1. z lupljenjem priti do določene količine česa: nalupiti krompir za kosilo; nalupiti jabolka za kompot
2. deloma olupiti: nalupiti deblo
pogreníti -ím dov., pogrénil (ī í)
narediti kaj grenko: nezrele jagode kompot pogrenijo
rabárbara -e ž (á)
vrtna rastlina z velikimi listi in užitnimi mesnatimi listnimi peclji: gojiti, saditi rabarbaro / kompot iz rabarbare
rabárbarov -a -o prid. (á) rabarbarin: rabarbarov kompot
ríbezelj -zlja m (ȋ) ribez: gojiti ribezelj / kompot iz ribezlja
ringló -ja m (ọ̑) sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad, agr. renkloda: ringlo že cvete;
kompot iz ringloja / utrgati nekaj ringlojev
skléčka -e ž (ẹ́) pog. skledica: sklečka kaše / sklečka za kompot
sklédica -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od skleda: postaviti skledico na mizo; keramična skledica / skledica za kompot / popiti skledico mleka; skledica kave skodelica / cvetlična skledica; skledica za milo; skledica na tehtnici
2. bot. ovoj, ki deloma obdaja plod: plod se izlušči iz skledice; želodova skledica
♦ anat. sklepna skledica vbočeni konec kosti v sklepu
skodélica -e ž (ẹ̑)
majhna nizka, okrogla posoda
a) navadno z ročajem, za serviranje hrane: pomiti skodelice / čajna, kavna skodelica; kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine; skodelica za juho, kompot
b) navadno s prilastkom za kaj sploh: brivska skodelica; skodelici na tehtnici
// pog. vsebina skodelice: popiti dve skodelici čaja
♦ teh. ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja
sladkáti -ám nedov. (á ȃ) delati sladko: sladkati čaj, kompot, testo;
kavo si je preveč sladkal sladkáti se ekspr.
1. jesti, uživati kaj sladkega: rad se sladka; sladkati se s sladoledom
// jesti, uživati kaj dobrega sploh: sladkati se s pečenko; že dolgo se ni nič sladkal; pren. sladkal se je z lahkimi romani
2. dobrikati se, prilizovati se: ni njegova navada, da bi se sladkal; kaj se mi sladkaš
sladkán -a -o:
preveč sladkan čaj; z medom sladkana potica
slívov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa
viljámovka -e ž (ȃ)
debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk
// žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka
víšnja -e ž (ī)
sadno drevo ali njegov kiselkast dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati višnje; saditi višnje / kompot, liker iz višenj
zalkoholizírati -am dov. (ȋ) dodati čemu alkohol: zalkoholizirati kompot zalkoholizíran -a -o
opit, pijan: zalkoholiziran človek; že zjutraj je bil zalkoholiziran
zavárek -rka m (ȃ) snov, ki se pripravi s kuhanjem; zvarek2:
mazati se z zavarkom;
zavarek iz hrastovega lubja
● star. sadni zavarek vkuhano sadje, kompot
zdévati2 -am tudi -ljem dov. (ẹ́) star. dati, zložiti: zdevati stvari iz kovčka;
zdevati knjige s police;
zdevati nadev na testo;
zdevati kompot v kozarce zdévati se
iti (stran), oditi: počasi so se zdevali iz sobe / s težavo se je zdeval na voz spravil
žbíca -e ž (í) 1. zastar. žebljiček za podkovanje čevljev: zabijati žbice v podplate / petne žbice 2. špica1,
napera: žbice na kolesih starinskih avtomobilov / dežnik z zvito žbico 3. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: dati v kompot nageljnove žbice;
vino z nageljnovimi žbicami
žlíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli
2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički