korékten -tna -o prid., koréktnejši (ẹ̑) 

1. 1. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, obziren: njegov nastop je bil korekten / ima korekten in tovariški odnos; korektno vedenje / bil je zelo korekten do nje
   // star. ustrezen, primeren: nosil je črno, korektno obleko
2. 2. pravilen, neoporečen: piše korekten jezik; knjiga je pisana v korektni slovenščini

koréktno prisl.: ravnal je korektno / v povedni rabi to ni bilo korektno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.