brêj -a -e prid. (é)
navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka
// knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

gávda1 gávde; tudi gauda1 samostalnik ženskega spola [gáu̯da]

poltrdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Nizozemske

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gauda h Gouda (Käse), kar je prevzeto iz niz. Goudse kaas ‛goudski sir’, po nizozemskem kraju Gouda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Izvor in pomen zveze »babje poletje« oz. »babje leto«

V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kôsem tudi kósem -sma m (ó; ọ̄)
1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati / prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov
// ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov / dim se je nad streho trgal v kosme
2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kôsem -sma m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

kosem m, F2, flaccus, -ci, koſſem, koſmi volne

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

meglíca -e [məglica] ž (í)
1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice
♦ meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km
// (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu
// ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa
2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih
3. astron. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica
● ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

múcka -e ž (ȗ) manjš.; ljubk. |mačka|; člov., ljubk. |prikupna ženska, otrok|; knj. pog.: leskove ~e mačice; ~e na obleki kosmi, kosmiči; otr. ~e v nosu |posušeni delci sluzi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

múckast -a -o prid. (ȗ)
1. ekspr. ki se (rad) ljubkuje: njegovo dekle je muckasto / muckast otrok
2. pog. na katerem se delajo, nabirajo kosmi, kosmiči, svaljki: muckasta jopica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

múckast -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ otrok |ki se rad ljubkuje|; knj. pog. ~a jopica |na kateri se delajo kosmi, kosmiči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]

1. navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih
1.1. trd, oleseneli del v sredini sadeža, plodu

ETIMOLOGIJA: ↑pečka

2. ki je v zvezi z bučo

2.1. ki je del buče

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

snežínka -e ž (ȋ)
majhen bel kristal iz ledu, ki nastane z zmrzovanjem vodnih hlapov v zraku: snežinke naletavajo, padajo, ekspr. poplesavajo; majhna, velika snežinka / kosmi snežink

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

testenínski testenínska testenínsko pridevnik [testenínski]

1. ki je v zvezi s testeninami
1.1. ki je iz testenin ali vsebuje testenine

ETIMOLOGIJA: ↑testenina

živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]

1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
1.1. les tega drevesa

STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

topôlov topôlova topôlovo pridevnik [topôlou̯ topôlova topôlovo]

1. ki je v zvezi s topoli 1.
1.1. ki je del topola 1.

ETIMOLOGIJA: ↑topol

1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken

1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

váta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

volna ž, F31, floccus, -ci, koſſem, koſmi volne; flociculus, koſmiz volne; hapsus, -si, ena kita prediva, ali volne; lana, volna; lana neta, ṡpredena volna; lanipendia, -ae, volne prediza; lanosus, -a, -um, volnat, kateri doſti volne noſſi; panicula arundinis, volna na terſtovih butizah, mah, ali volna; pectinare lanam, volno mikati; vellus, -ris, volna, koṡha
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: volna ž, F2, vellus, -ris, wolle abgeschorene. strishena volna – vlna

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.