dvójen -jna -o množil. štev. (ọ̑) dobiti ~o plačilo dvakratno; kovček z ~im dnom; ~o okno; Motnje so ~e: zunanje in notranje
dvójni -a -o (ọ̑) ~ ulomek; ~a številka; ~o poimenovanje; publ. ~ praznik |rojstni dan in god|; slabš. ~a morala |ki je dveh nasprotujočih si vrst|
dvójnost -i ž, pojm. (ọ̑)
góselnik -a [sə] m (ọ̑) neobč. |kovček za violino|
kôvček -čka m (ó) usnjen ~
kúfer -fra m (ú) neknj. ljud. kovček
láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)
liliputánski -a -o (ȃ) neobč. pritlikavski; poud. ~ kovček |zelo majhen|
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
natláčen -a -o; bolj ~ (ȃ) z/s čim s senom ~e svisli; poud. ~ kovček |(zelo) napolnjen|
natláčenost -i ž, pojm. (ȃ)
natláčiti -im in natlačíti in natláčiti -im dov. natláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ cunje v vrečo; poud. ~ kovček |(zelo) napolniti|; poud. natlačiti koga ~ jetnike v vagon |spraviti|
natláčiti se -im se in natlačíti se in natláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Ljudje so se natlačili v avtobus |se spravili|
nêsti nêsem nedov., 3. os. mn. tudi nesó, -i -íte, -óč; nésel nêsla, nèst/nêst, nesèn -êna; nesênje; (nèst/nêst) (é) koga/kaj ~ drva, kovček; dvovid. ~ otroka k zdravniku; šport. žarg. ~ tekmeca premagati; nesti komu kaj ~ koscem malico; poud. ~ novico šefu na ušesa |povedati|; ~ komu podpisat dopis
nêsti se nêsem se (é) neobč. Glasovi so se nesli čez reko širili, razširjali; poud. Glej jo, kako se ~e |samozavestno gre, stopa|
nosíti nósim nedov. nôsi -íte, -èč -éča; nôsil -íla, nôsit, nóšen -a; nóšenje; (nôsit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kovček; ~ ranjenca; ~ brado, dolge lase; poud.: Spet ga ~i luna |je zmeden, neuravnovešen|; Noge ga več ne ~ijo |ne more več hoditi|; ~ glavo v torbi, naprodaj |izpostavljati se smrtni nevarnosti|; ~ stroške selitve → plačati, poravnati; nositi komu kaj ~ delavcem malico; Kje si pa bila? -Nosila sem očetu zajtrk na travnik |nesla|; ~ sosedi šivat; poud. ~ učitelju na nos, na ušesa |pripovedovati, kar se ne bi smelo|
nosíti se nósim se (í/ȋ ọ́) To blago se dobro ~i; poud.: čudno, ošabno se nositi |se vesti|; ~ ~ pokonci |ponosno, samozavestno stopati, hoditi|; ~ ~ po najnovejši modi |oblačiti se|
prevlačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prevlačevánje; (-àt) (á ȗ) poud. kaj ~ težek kovček |prenašati, prevažati|
pricijáziti -im dov. -en -ena; pricijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ kovček |težko prinesti|; poud. Vlak je pricijazil na postajo |počasi pripeljal|
pricijáziti se -im se (á ȃ) poud. počasi se pricijaziti do cilja |priti, pripeljati se|
prótast -a -o (ọ̑) star ~ kovček
prtljážnica -e ž (ȃ) shraniti kovček v ~i na železniški postaji; žel. |potrdilo|
skáj -a m s -em snov. (ȃ) kovček iz ~a
stískati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stískanje (í) koga/kaj ~ denar v roki; ~ otroka k sebi; ~ kovček z jermenom; ~ grozdje; poud.: Lakota ga ~a |lačen je|; ~ zobe |molče prestajati neprijetnosti|; stiskati koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za roke, za vrat; stiskati kaj iz česa ~ sok iz limone iztiskati; stiskati kaj v kaj ~ slamo v bale; poud. stiskati z/s čim ~ z denarjem |zelo varčevati|
stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se; poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|
stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi
stŕpati -am dov. -an -ana; stŕpanje (ŕ; ȓ) poud. koga/kaj ~ perilo v kovček |stlačiti|; ~ vse učence v dva razreda |spraviti|
stŕpati se -am se (ŕ; ȓ) poud. Vsi so se strpali v en prostor |se stlačili, se spravili|
têžek -žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok; zaslužiti ~ denar dosti denarja; ~ naliv močen, hud; ~ tat velik; ~ značaj težaven; ~a tema gosta; ~a ženska sitna, nadležna; poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov
têžki -a -o (é) ~a industrija
téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga
têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega
téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|
têžkost -i ž, pojm. (é)
tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedov. -i -ite tudi tovôri -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, tovórjen -a tudi tovorjèn -êna; tovórjenje tudi tovorjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ les v dolino; poud. ~ velik kovček |težko nositi|
tŕpati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕpanje (ŕ; ȓ) poud. kaj ~ obleko v kovček |tlačiti|; poud. ~ vse v isti koš |ne upoštevati razlik med stvarmi|
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
zmetáti zméčem dov.; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj ~ drva z voza; ~ seno na svisli; knj. pog., poud.: ~ hrano vase |hitro, hlastno pojesti|; ~ stvari v kovček |hitro, brez reda spraviti|; knj. pog., poud. zmetati kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za obleko |porabiti, zapraviti|