Tiskanje

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

1.

ki je v zvezi z aluminijem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón]

krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]

1.

kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku

STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo]

1.

ki je v zvezi z bakrom 1.

1.1.

bakra 1.

baker 1.

ETIMOLOGIJA: ↑baker

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bárij bárija samostalnik moškega spola [bári]

mehka, na zraku neobstojna kovina, kemijski element; simbol: Ba

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barium, angl. barium, frc. baryum iz nlat. barium, iz gr. barýs ‛težek’ - več ...

berílij berílija samostalnik moškega spola [beríli]

trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Be

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beryllium, angl. berylliumin frc. béryllium iz nlat. beryllium, iz stfrc. beryl ‛beril’ < lat. bēryllus, prevzeto iz gr. bḗryllos

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

bízmut bízmuta samostalnik moškega spola [bízmut]

mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, kemijski element; simbol: Bi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wismut, nejasnega izvora

bôr2 bôra tudi bór bóra samostalnik moškega spola [bôr] tudi [bór]

element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: B

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bor, okrnjeno iz Borax ‛natrijev borat’, prevzeto prek srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cézij cézija samostalnik moškega spola [cézi]

zelo mehka kovina, ki se na zraku vžge, kemijski element; simbol: Cs

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Cäsium, angl. caesium, frc. césium iz nlat. caesium iz lat. caesius ‛modrosiv’

cínk cínka samostalnik moškega spola [cínk]

1.

mehka kovina modrikasto bele barve, kemijski element; simbol: Zn

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zink, sorodno s Zinken ‛konica, zobec’, po lastnosti, da se pri taljenju v peči zobčasto oblikuje - več ...

cirkónij cirkónija samostalnik moškega spola [cirkóni]

mehka težka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Zr

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zirconium, angl., frc. zirconium iz nlat. zirconium, iz ↑cirkon

gálij gálija samostalnik moškega spola [gáli]

mehka, lahko taljiva kovina srebrne barve, kemijski element; simbol: Ga

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gallium, angl., frc. gallium iz nlat. gallium, po antičnem imenu Galija za območje sodobne Francije

índij índija samostalnik moškega spola [índi]

v naravi redko prisotna mehka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: In

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Indium iz nlat. indium iz ↑ind(igo)

irídij irídija samostalnik moškega spola [irídi]

v naravi zelo redko prisotna trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ir

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. iridium, nem. Iridium iz nlat. iridium, iz gr.ī̃ris ‛mavrica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ítrij ítrija samostalnik moškega spola [ítri]

lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Y

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Yttrium, angl., frc. yttrium iz nlat. yttrium, po švedski vasi Ytterby

kádmij kádmija samostalnik moškega spola [kádmi]

mehka težka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Cd

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Cadmium iz nlat. cadmium, iz lat. cadmia ‛cinkova ruda’, prevzeto iz gr. kadmeía, po grškem junaku Kadmosu

kálij kálija samostalnik moškega spola [káli]

zelo mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: K

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kali, Kalium, frc. kali iz nlat. kalium, iz arab. 'al ḳalī ‛pepelika, kalijev karbonat’, iz ḳala ‛cvreti, peči’ - več ...

kóbalt kóbalta samostalnik moškega spola [kóbalt]

trda magnetna kovina sive barve, kemijski element; simbol: Co

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kobalt < Kobold ‛škrat’, po prepričanju, da je kovino podtaknil škrat ali hudič - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kosíter kosítra samostalnik moškega spola [kosítər]

1.

mehka, lahko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sn

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kòsitar in cslov. kositrъ iz gr. kassíteros, nejasnega izvora, morda po imenu ljudstva Kasiti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kosítrov kosítrova kosítrovo pridevnik [kosítrou̯ kosítrova kosítrovo]

ki je v zvezi s kositrom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑kositer

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

lantán lantána samostalnik moškega spola [lantán]

na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, kemijski element; simbol: La

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lanthan, frc. lanthane, angl. lanthanum iz nlat. lanthanum, iz gr. lanthánō ‛skrivam se’

lítij lítija samostalnik moškega spola [líti]

mehka, na zraku in v vodi neobstojna najlažja kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Li

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lithium, angl., frc. lithium iz nlat. lithium, iz gr. líthos ‛kamen’

magnézij magnézija samostalnik moškega spola [magnézi]

mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mg

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Magnesium) iz novolat. magnesium, po tesalski pokrajini, gr. Magnēsía, bogati z rudninami - več ...

magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik [magnézijeu̯ magnézijeva magnézijevo]

1.

ki je v zvezi z magnezijem

1.1.

magnezija

magnezij

ETIMOLOGIJA: ↑magnezij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

mangán mangána samostalnik moškega spola [mangán]

trda, krhka kovina srebrno sive barve, kemijski element; simbol: Mn

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Mangan, prvotno ‛magnetna ruda, magnezijev oksid’, skrajšano iz star. nem. Manganesium, prevzeto prek frc. manganèse iz it. manganese < srlat. magnesia, prevzeto iz srgr. *magnḗsion, prvotno ‛ruda iz pokrajine Magnezija v Grčiji’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

molibdén molibdéna samostalnik moškega spola [molibdén]

težko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Molybdän, angl. molybdenum, frc. molybdène iz nlat. molybdaenum, iz gr. mólybdos ‛svinec’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

nátrij nátrija samostalnik moškega spola [nátri]

mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Na

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Natrium) iz novolat. natrium, to prek frc. natron ‛natrijev karbonat dekahidrat’ in špan. natrón iz arab. naṭrūn

nátrijev nátrijeva nátrijevo pridevnik [nátrijeu̯ nátrijeva nátrijevo]

ki je v zvezi z natrijem

ETIMOLOGIJA: ↑natrij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

neodím neodíma samostalnik moškega spola [neodím]

na zraku neobstojna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Nd

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Neodym, angl. neodymium, frc. néodyme iz nlat. neodymium, iz gr. néos ‛nov’ in didýmos ‛dvojček’

níkelj níklja samostalnik moškega spola [níkəl]

magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ni

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Nickel iz šved. nickel, skrajšano iz kopparnickel ‛medni nikelj’ iz koppar ‛baker’ + nickel ‛parkelj; Miklavžev spremljevalec, ki predstavlja hudiča’ iz svetniškega imena Nicolaus ‛Miklavž’ - več ...

ožulíti ožúlim dovršni glagol [ožulíti] in [ožúliti]

povzročiti manjšo poškodbo v obliki mehurčka ali odrgnine na koži zaradi drgnjenja

ETIMOLOGIJA: ↑žuliti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

paládij paládija samostalnik moškega spola [paládi]

v naravi redko prisotna težka žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Pd

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Palladium, frc., angl. palladium iz nlat. palladium, po asteroidu Palasu

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

plátina plátine samostalnik ženskega spola [plátina]

težka žlahtna kovina sivkasto bele barve, kemijski element; simbol: Pt

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. Platina, frc. platine iz špan. platino iz plata ‛srebro’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

plutónij plutónija samostalnik moškega spola [plutóni]

umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Pu

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Plutonium, frc., angl. plutonium iz nlat. plutonium, po planetu Plutonu

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ródij ródija samostalnik moškega spola [ródi]

v naravi redko prisotna trda težka žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Rh

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rhodium, frc., angl. rhodium iz nlat. rhodium, iz gr. rhódeos ‛tak kot vrtnica, rožnat’ po barvi nekaterih spojin tega elementa

selén seléna samostalnik moškega spola [selén]

element rdeče, sive ali črne barve, ki samo na svetlobi prevaja električni tok, kemijski element; simbol: Se

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Selen, frc. sélénium, angl. selenium iz nlat. selenium, iz gr. selḗnē ‛luna, mesec’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

silícij silícija samostalnik moškega spola [silíci]

zelo pogost element, ki nastopa v obliki velikih, trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: Si

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Silizium) iz nlat. silicium, iz lat. silex ‛kremen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

stróncij stróncija samostalnik moškega spola [strónci]

mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, kemijski element; simbol: Sr

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Strontium iz angl. strontium po imenu škotske vasi škot. Strontian, kjer so ga odkrili

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

tálij tálija samostalnik moškega spola [táli]

mehka, na zraku neobstojna težka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Tl

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Thallium in) angl. thallium iz nlat. thallium, iz gr. thállos ‛poganjek, zelena vejica’ po lastnosti, da pri gorenju obarvajo plamen intenzivno zeleno

tántal tántala samostalnik moškega spola [tántal]

zelo trda, težko taljiva težka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Ta

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Tantal, frc. tantale, angl. tantalum iz nlat. tantalum, starejše tantalium, po grški bajeslovni osebi Tantalu

titán2 titána in títan títana samostalnik moškega spola [titán] in [títan]

pogosta trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Ti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Titan in Titanium iz nlat. titanium, po Saturnovi luni Titan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

titánski2 titánska titánsko in títanski títanska títansko pridevnik [titánski] in [títanski]

ki je v zvezi s titanom2

ETIMOLOGIJA: ↑titan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

tórij tórija samostalnik moškega spola [tóri]

mehka, težka radioaktivna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Th

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Thorium, angl., frc. thorium iz nlat. thorium, po nordijskem bogu Toru

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

urán urána samostalnik moškega spola [urán]

1.

težka radioaktivna kovina sive barve, kemijski element; simbol: U

1.1.

STALNE ZVEZE: obogateni uran, oplemeniteni uran, osiromašeni uran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Uran iz nlat. uranium, po planetu Uran - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

vanádij vanádija samostalnik moškega spola [vanádi]

zelo trda kovina modrikasto sive barve, kemijski element; simbol: V

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vanadium, frc., angl. vanadium iz nlat. vanadium, po vzdevku nordijske boginje Freje, nord. Vanadís