Tiskanje

brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor]

iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa

ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

karáfa karáfe samostalnik ženskega spola [karáfa]

steklena posoda s širšim spodnjim delom in ožjim vratom, zlasti za vino, vodo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. caraffa in špan. garaffa iz arab. ġarrāfa ‛trebušasta steklenica’ iz ġarrāfa ‛zajemati, črpati’

kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo]

1.

ki je v zvezi s kivijem 1., 1.1.

ki je v zvezi s kivijem 2.

ETIMOLOGIJA: ↑kivi

lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti]

1.

z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem delati, da kaj dobi lesk

1.1.

2.

ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakirati

ETIMOLOGIJA: iz losk, glej ↑lesk - več ...

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]

1.

odliti počasi in navadno v manjših količinah

1.1.

2.

v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah

2.1.

v obliki odcediti se