Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).
Ageslaus m osebno lastno ime Agezilaj: Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem
Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)
Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)
Ahias -ja m osebno lastno ime Ahija: Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)
Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij
Albucius m osebno lastno ime Albucij: Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius im. ed. de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio (III, 208) Verjetno je mišljen Tít Albúcij, lat. Titus Albucius (2.–1. stol. pr. Kr.), rimski pretor.
Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
Aleksandrinus -na m osebno lastno ime 1. Aleksandrinec: KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski: Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh
Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec
Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).
Amasija m osebno lastno ime Amacja: Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu ga ſrezha General Amaſia im. ed., ter ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu (V, 24 s.) Amacjá, lat. V Amasias, hebr. Amacjáhu, duhovnik v Betelu (SP 2 Kr 12,22)
Amas(us) -sa m osebno lastno ime Amasis: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).
Anaharzis m osebno lastno ime Anaharzis: Poshlushaio kaj pravi Anacharſis im. ed. (IV, 52) Anahárzis, gr. Ἀνάχαρσις, skitski plemič (6. stol. pr. Kr.)
Anakreon(tes) m osebno lastno ime Anakreont: Anacreon im. ed. pak en groſt vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade (IV, 399) ǀ gdu bi bil rekal, de Anacreantes im. ed. ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal (V, 518) Anakreónt, gr. Ἀνακρέων (560–478 pr. Kr.), lirski pesnik
Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.
Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.
Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.
Antigonus m osebno lastno ime Antigon: Krajl Antigonus im. ed., kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion je umerl (IV, 412) Ni jasno, kateri makedonski kralj je mišljen, saj niti Antígon I. (306–301 pr. Kr.) niti Antígon II. (276–239 pr. Kr.) ni imel sina z imenom Alkion.
Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).
Antistenes -na m osebno lastno ime Antisten: Antiſthenes im. ed. Philoſophus pak je djal ǀ Antistenes im. ed. Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal ǀ kar ſim bral od Antiſtena rod. ed. Philoſopha Antísten, gr. Ἀντισϑένης (444–366 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, eden ustanoviteljev kinične šole
Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
Apeles -a m osebno lastno ime Apel: zhudna tudi je bila taista tabla, na katero Apelles im. ed. Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal ǀ kadar Apelles im. ed. je bil taiſto premiſlil ǀ Xeuxes je bil poſnal Apellesa tož. ed. s' eniga ſamiga shtriha Apél, gr. Ἀπελλῆς (356–308 pr. Kr.), najslavnejši gr. slikar, prijatelj Aleksandra Velikega
Aratus m osebno lastno ime Arat: Plato pravi: de zhlovek je ena boshja shival … Aratus im. ed., de je blishna shlahta boshja (II, 351) Arát iz Sól, gr. Ἄραϑος, lat. Aratus (pribl. 315–245 pr. Kr.), gr. didaktični pesnik
Arhelaus -a m osebno lastno ime Arhelaj: Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.
Arhimedes m osebno lastno ime Arhimed: Archimedes im. ed. je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Arhiméd, gr. Ἀρχιμήδης (287–212 pr. Kr.), gr. matematik, fizik in astronom iz Sirakuz
Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime Ariobarcan: Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus
Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar
Aristipus m osebno lastno ime Aristip: Ariſtippus im. ed. pak pravi (II, 508) ǀ kar je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus im. ed. Krajlu Dioniſiuſu (III, 6) ǀ Ariſtippus im. ed. Philoſophus je shlishal hualit eno Sheno, de je ſilnu lepa Aristíp iz Ciréne, gr. Ἀρίστιππος (435–355 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, utemeljitelj nauka o hedonizmu, uravnavanem po notranji svobodi
Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec
Asa -a m osebno lastno ime Asa: Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)
Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji
Benedab -a m osebno lastno ime Ben Hadad: General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)
Berodahe m osebno lastno ime Merodah: Kadar sashlishi Bobylonski Krajl Berodache im. ed., de Iſraelski Krajl Ezechias je oſdravil (IV, 211) Merodáh Baladán, babilonski kralj (SP Iz 39,1, 1 Kr 20,12)
Bias m osebno lastno ime Bijant: Ta modri Bias im. ed. pak odgovorj ǀ kakor Philoſophus Bias im. ed. ǀ krajl Bias im. ed. kateri je shabe celle tedne lovil 1. Bijánt, Βίας (okrog 570 pr. Kr.), eden sedmih modrecov iz Bijene v Joniji 2. Morda je mišljen Bijánt, Βίας, Melampov brat, vladar nad delom Argosa, o katerem piše Herodot, 2, 49.
Bion m osebno lastno ime Bion: kar je nekadaj Bion im. ed. Philosophus djal (I/1, 126) ǀ Ta Modri Bion im. ed. tudi ſe je shpot dellal is takorshnih (III, 258) Bíon iz Borístena, Βίων (pribl. 300–pribl. 250 pr. Kr.), filozof mlajše kinične šole
Brutus -a m osebno lastno ime Brut: kadar Antoninus, inu Brutus im. ed. Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala (III, 91) ǀ Brutus im. ed., kadar je bil Antoniusa is Rimske deshele pregnal (IV, 175) ǀ On te ſerzhne Vojshake Brutuſa rod. ed., inu Caſſiusa je bil premagal (V, 109) Décim Júnij Brút, lat. Decimus Junius Brutus (pribl. 84–43 pr. Kr.), Cezarjev vojaški poveljnik in eden zarotnikov proti njemu
Cezar -ja m osebno lastno ime Cezar: Iulius Ceſar im. ed. po tem Kir je bil Afrikanerij premagal (I/2, 67) ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa Ceſſaria tož. ed., kateri enu jutru po navadi je shal na rotoush (IV, 399) Gáj Júlij Cézar, lat. Caius Iulius Caesar (100–44 pr. Kr.), rimski cesar
Cicero -na m osebno lastno ime Ciceron: Cicero im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie ǀ Berite cicerona tož. ed., ter bote nashli ſapiſsanu ǀ obeden nijma meni samirit, aku bom jeſt s'Ciceronam or. ed. rekal Márk Túlij Cíceron, lat. Marcus Tullius Cicerō (106–43 pr. Kr.), rimski državnik, govornik in pisec; → Tulius
cimerski prid. cimbrijski: Cimmerski im. ed. m krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal (II, 306) Címbri so bili Germani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. krenili proti jugu današnje Nemčije, v Galijo in v Španijo. Rimljani so jih dokončno premagali 101 pr. Kr.
Cina m osebno lastno ime Cina: Auguſtus Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit umorit tiga puntarskiga Zinna tož. ed., kateri je vezhkrat yskal perloshnoſt Auguſta vbyti, vener je bil njemu odpuſtil (V, 593) Verjetno je mišljen Lúcij Kornélij Cína, lat. Lucius Cornelius Cinna, konzul (87–84 pr. Kr.), ki pa je deloval proti Juliju Cezarju in ne proti cesarju Avgustu.
Cirus -a m osebno lastno ime Kir: Cirus im. ed. je bil Tigrana premagal ǀ Tigranes je djal h' krajlu Cirusu daj. ed. ǀ Scithia ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro, katera je bila krajla Ciruſa tož. ed. premagala ǀ Ajdouski krajl Tigranes, leta je vojsko imel s'Ciruſam or. ed. Perſianskem krajlam Kír, lat. Cyrus, gr. Κῦρος, stperz. Kuraš, perzijski kralj (559–529 pr. Kr.)
Darius -a/-ija m osebno lastno ime Darej: Krajl Darius im. ed. je bil sapovedal ǀ ti taku malu shtimash miso mojga Gospuda krajla Dariuſa rod. ed. ǀ S. Piſſmu pravi od Daria rod. ed. krajla ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu krajlu Dariuſu daj. ed. ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga Krajla Dariuſa tož. ed. Darêj I. Véliki, perzijski kralj (522–486 pr. Kr.) (SP Dan 6,1)
David -a m osebno lastno ime David: David im. ed. je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata ǀ Dauid im. ed. je bil ſilnu G: Buga reshalil ǀ kaj ſe morebiti boysh Davida rod. ed. ǀ G. Bug je bil Davidu daj. ed. mojmu Prededizu oblubil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida tož. ed. ob leben perpravit ǀ Poshluſhaite tudi Dauida tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu mest. ed. ǀ lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom or. ed. reKozhim ǀ kulikukrat je ſhejna, ter pravi s'Davidam or. ed. ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti to dobruto Boshjo s'Davidom or. ed. reKozh ǀ vener bo perſilen ſposnati s'Dauidam or. ed. ǀ bote mogli riſnizhnu s'Dauidom or. ed. rezhi Dávid, hebr. Davíd, izraelski kralj (1000–960 pr. Kr.) (SP 1 Sam 16,13)
Demetrius -a/-ija m osebno lastno ime Demetrij: Demetrius im. ed. ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda ǀ Demetrius im. ed. nej bil ſvejt, nej bil karshenik, je bil en Ajd ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla pasheta krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria tož. ed. Rimskiga Gospuda 1. Demétrij, gr. Δημήτριος (pribl. 336–283 pr. Kr.), vojskovodja 2. Neki rimski gospod
Demokles -la m osebno lastno ime Demoklej: Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.
Demokritus -ta m osebno lastno ime Demokrit: Democritus im. ed. je djal, de zhlovek je ble dolshan resnizo varuat, inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ katere misly je bil Epicurus, inu Democritus im. ed. ǀ Democritus im. ed. Philoſophus je bil perſilen Sheno vſeti ǀ Jeſt menem de bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi … Democritu daj. ed., katiri je hotel, de bi vſe skuſi ſe ſmeiali Demókrit iz Abdêre, gr. Δημóκριτος (pribl. 460–370 pr. Kr.), filozof
Demostenes m osebno lastno ime Demosten: Demoſthenes pak je djal (IV, 52) ǀ reſniza: kateru je bil tudi ſposnal Domoſthenes im. ed. (II, 392) Demósten, gr. Δημοσϑένης, govornik in državnik (384–322 pr. Kr.)
Diogenes -na m osebno lastno ime Diogen: poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov
Dion m osebno lastno ime Dion: Gdu navej de ta Vuzheni, inu saſtopni Dion im. ed. skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda, kadar je vidil de ta slana, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala, kadar ta neuſmileni Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil (III, 92) Díon iz Sirakúz, gr. Δίων (409–353 pr. Kr.), filozof in državnik
Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof
Domicius -a m osebno lastno ime Domicij: kadar Pompeus eno veliko vojsko je pelal v' Affrico zhes Domitiusa tož. ed. (IV, 427) Domícij Ahenobárb, lat. Domitius Ahenobarbus (1. stol. pr. Kr.), rimski konzul (54 pr. Kr.)
Eliahim -a m osebno lastno ime Eljakim: ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Eliakim im. ed. ǀ Eliachimu daj. ed. pak je bil dal kluzhe od Davidave hishe ǀ skuſi Iſaja Preroka je govuril h' temu Mashniku Eliachimu daj. ed. ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga Mashnika Eliachima tož. ed. Eljakím, lat. V Eliac(h)im, Hilkijajev sin, dvorni oskrbnik (SP 2 Kr 18,18, Mt 1,13)
Elias -a/-ija m osebno lastno ime Elija: Iosve je molil v'dolini; Elias im. ed. pak na hribu ǀ Elias im. ed. je bil velik shlushebnik Boshy ǀ ſe bere od Elia rod. ed. Preroka ǀ Ta je taista zhudna, inu shegnana Moka Eliaſa rod. ed. Preroka ǀ veſſelje je bil resodel Preroku Eliasu daj. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu daj. ed. ǀ S. Duh Mojſſeſu, Eliesu daj. ed., inu Chriſtuſu je bil noter dal, de ſe imaio 40. dny poſtiti ǀ ſo ſaurashili Eliasa tož. ed., Micheasa, inu druge Preroke ǀ poklizal ie bil … Elieſa tož. ed., kateri je bil bushiz puszhaunik ǀ ie oskerbel Elia tož. ed. Preroka ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Oblaſt v' Eliaſu mest. ed. ǀ s' Josvam ſonze na Nebu uſtanoviti, ali pak s' Eliam or. ed. te mertue oshivèti Elíja, lat. V Elias, gr. Ἐλίας, prerok (SP 1 Kr 17,1)
Elizeus -a/-eja m osebno lastno ime Elizej: KaKor je neKedai Eliſeus im. ed. PreroK vuprashal uno ubogo Vduvo ǀ Eliſæus im. ed. je shelel oſdravit te nesdrave vode v' tei desheli Jericho ǀ Eliſius im. ed. je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi enu malu moke ǀ kokor ſte bilij reſtargali ſaurashnike Eliſæuſa rod. ed. preroka ǀ Purgary gredò k' Eliseuſu daj. ed. Preroku ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo h'temu S. PreroKu Eliseu daj. ed. ǀ Bug je K'Eliſu daj. ed. djal ǀ Eliſeuſa tož. ed. Preroka vſyh vishah je hotel ulovit Syranſki krajl ǀ otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa tož. ed. ǀ s'kuſi Eliſea tož. ed. Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana Elizêj, lat. V Elisaeus, gr. Ἐλισαὶος, prerok (SP 1 Kr 19,16, Sir 48,12)
Emilius m osebno lastno ime Emilij: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius im. ed. Demophontes. Tomiſtes (II, 410) ǀ Paulus Emilius im. ed., kadar je bil cellu Macedonsku Krajleſtvu pod Rimsko oblaſt perpravil, je bil poshto preiel, de njega edini Syn je umerl (IV, 412) Pável Emílij Makedónski, lat. Paulus Aemilius Macedonicus (pribl. 228–160 pr. Kr.)
Empedokles -la m osebno lastno ime Empedokles: kokar empedokles im. ed. je menil (II, 64) ǀ lete misli je bil Empedocles im. ed. (III, 523) ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga Philoſopha Empedokla tož. ed. (V, 571) Empédokles, gr. Ἑμπεδοκλῆς (pribl. 500–430 pr. Kr.), filozof
Epikurus m osebno lastno ime Epikur: nej ſmerti podverſhana, kokar Epikurus im. ed. je dial (II, 64) ǀ katere misly je bil Epicurus im. ed., inu Democritus (IV, 184) Epikúr, gr. Ἐπίκουρος (341–270 pr. Kr.), filozof
Eshilus -la m osebno lastno ime Ajshil: Eschilus nej mislil na ſmert, kir je pod frai nebeſſami pozhival, vener v' tem je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo, leta is krampel ſe sdere, ter raunu na glavo Eſchilu daj. ed. pade, inu ga vbye (V, 518) Ájshil, gr. Ἀισχύλος (525/4–456/5 pr. Kr.), traged
Eshines m osebno lastno ime Ajshin: AEſchijnes im. ed. Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu suojmu Præcepterius (I/2, 88) ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli … Kakor AEſchijues im. ed. od Socrata (I/2, 88) ǀ AEſchines im. ed. je djal, de resniza je taku mozhna de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje (V, 15) Ajshín, gr. Αἰσχίνης, (pribl. 430–360 pr. Kr.), Sokratov učenec
Esiodus m osebno lastno ime Heziod: dobru vejm deta Stari Eſsiodus im. ed. je pustil (I/1, 177) Heziód, gr. Ἡσίοδος (7. stol. pr. Kr.), epski pesnik
Evpolides m osebno lastno ime Evpolis (?): Elianus pishe, de kadar Eupolides im. ed. je bil umerl, njegou kojn ſe je jokal (IV, 422) Verjetno je mišljen Évpolis, gr. Εὔπολις (pred 466–po 412 pr. Kr.), pesnik, komediograf.
Ezekija(s) -(as)a m osebno lastno ime Ezekija: David je molil v'puszhavi, Ezechias im. ed. v'krajlevim dvori ǀ Na leto poſhto Ezecchias im. ed. krajl ſe sazhne milu jokat ǀ Ezechia im. ed. mozhnu ſe je bil resveſſelil ǀ Ezhechias im. ed. Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia rod. ed. ǀ s'kusi vſta Preroka Ezechia rod. ed. ſim pravil ǀ Velika gnada je bila tudi Krajlu Ezechiaſu daj. ed. dana ǀ Vuprashajte krajla Ezechia tož. ed. ǀ Kadar je hotel Jſaias Krajla Ezechiaſa tož. ed. osdravit ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pohleunost v' Ezechiesu mest. ed. ǀ S. Baſilius je samerkal nad Krajlam Ezechiasam or. ed. Ezekíja, lat. V Ezechias, izraelski kralj (SP 2 Kr 18,19)
Fabricius -a m osebno lastno ime Fabricij: takrat Fabritius im. ed. sauſede eniga ſilnu velikiga slona ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu Generalu Fabriciuſu daj. ed. (III, 99) Verjetno je mišljen Fabrícij Luscín, lat. Fabricius Luscīnus (3. stol. pr. Kr.), rimski konzul.
Falaris m osebno lastno ime Falaris: Phalaris im. ed. Sicilianski Krajl en neusmilen trinoh, te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu shgati Fálaris, gr. Φάλαρις (6. stol. pr. Kr.), tiran v gr. koloniji Akragas, lat. Agrigentum, it. Grigenti, danes Agrigento na Siciliji
Filip(us) -pa m osebno lastno ime Filip: Philippus im. ed. pak Macedonski krajl je bil te misli, de slatu je letu nar nuznishi ǀ Philippus im. ed. ſpanski krajl ǀ ta bogaboyezhi Philippus im. ed. Diez ǀ kej ſi ti ò S. Philippus im. ed. Nerius ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Philippus im. ed. Joanno ǀ gdu je bil podvnzhil Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti, katire nje Ozha Philip im. ed. je molil ǀ Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei, S. Filip im. ed. ǀ Filip im. ed. Macedonski Krajl je vedil ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Dobruta S. Philippa rod. ed. ǀ Gliha je bil S. Philippu daj. ed. ǀ Naj li hualio krajla Philippa tož. ed. Tetrarca ǀ naprej poſtavi … S. Philippa tož. ed., inu S. Jacoba Apoſtelna ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa tož. ed. sapuſtila 1. Fílip Makedónski (382–336 pr. Kr.), oče Aleksandra Velikega 2. Fílip II. (1527–98), španski kralj 3. → Diez 4. Sv. Fílip Nêri (1515–95), apostol Rima 5. Sv. Fílip, apostol (SP Mt 10,3) 6. Fílip, četrtni oblastnik v Itureji in Trahonitidi (SP Lk 3,1) 7. Fílip, Herodov brat (SP Mr 6,17)
Filonides -da m osebno lastno ime Filonid: je bil ſturil Filonides im. ed. od kateriga pishe Manutius ǀ Filonides im. ed. je bil taku poln ſmerdezhih ran, de vſem ludem ſe je gnuſil ǀ mozhnu ſe reſerdé zheſs Filonida tož. ed. Morda je mišljen Filoníd, gr. Φιλονίδης (5. stol. pr. kr.), atiški komediograf.
Germanikus -ka m osebno lastno ime Germanik: Germanicus im. ed. Ceſſar kadar je bil v' Nemshki desheli ſrezhnu ſvoje Saurashnike premagal (IV, 175) ǀ ſerze Ceſſarja Germanica rod. ed. ſo bily v' ogin vergli (III, 306) Júlij Cézar Germánik, lat. Iulius Caesar Germānicus, rimski državnik (15 pr. Kr.–19 po Kr.)
Gezi m osebno lastno ime Gehazi: Ghezi im. ed. Eliſeuſa hlapez odgovorj: Gospud ona nima otruk, satoraj bi rada eniga Syna imela (IV, 250) ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi tož. ed. (I/2, 61) Gehazí, Elizejev služabnik (SP 2 Kr 4,12)
Godolija -a m osebno lastno ime Gedalja: Velik faratar je bil Iſmael katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu daj. ed. povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) Gedaljá, lat. V Godolias, Ahikamov sin (SP 2 Kr 25,22, Jer 41,1)
Gorgius m osebno lastno ime Gorgijas: Gorgius im. ed. Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù (III, 55) Górgijas, gr. Γοργίας (pribl. 485–380 pr. Kr.), govornik
Hebreus m osebno lastno ime Hebrejski: Philo Hebræus im. ed. uprasha ǀ Sakai Philo Hebræus im. ed. pravi ǀ pravi Leo Hebræus im. ed. ǀ pravi Jeſephus Hebræus im. ed. en Judouski Rabin ǀ Hebræus im. ed. pak bere ǀ letukaj pravi Philo Hæbræus im. ed. 1. Fílon Aleksandríjski (Hebrêjski) (pribl. 25 pr. Kr.–40 po Kr.), filozof judovskega rodu 2. → Leo 4. 3. Neki rabin z imenom Jóžef
Heraklitus -ta m osebno lastno ime Heraklit: Heraclitus im. ed. od jokaine bò umerl (V, 518) ǀ Jeſt menem de bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi Heraclitu daj. ed., katiri je hotel de bi vſe skuſi ſe jokali, inu Democritu, katiri je hotel, de bi vſe skuſi ſe ſmeiali (V, 504) Heraklít, gr. Ἡεράκλειτος (pribl. 550–480 pr. Kr.), filozof iz Efeza
Herodež -a m osebno lastno ime Herod: gdu nevej de Herodesh im. ed. Agripa je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ ta je bil nezhist, kakor Herodesh im. ed. ǀ Herodes im. ed. je bil sapovedal njega v'jezho poſtavit, inu k'ſadnimu glavo odſekat ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha rod. ed., Davida, Manaſſa, Iezabele ǀ Od Annasa ga pelleio h' Kaiffeshu, od Kaiffesha h' Pilatusu, od Pilatusa h' Herodeshu daj. ed., pousot je terpel tepejne, sashpotovajne, sapluvajne ǀ s'verta Getſemani k'Annasu, kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu daj. ed., inu ſupet Pilatuſsu ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha tož. ed. nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ ta hudobna Herodiades, katera v' preshoshtvi je shivela s' Krajlam Herodesham or. ed. ſvojm Shogram 1. Heród Agrípa I., lat. Herodes Agrippa (10 pr. Kr.–44 po Kr.), judovski kralj 2. Heród Antípa, lat. Herodes Antipas, četrtni oblastnik nad Galilejo in Perejo (4 pr. Kr.–40 po Kr.)
Herodotus m osebno lastno ime Herodot: Takushni ſo kakor vnu drevie, kateru v'Indiah raste od katerih Herodotus im. ed. pishe (I/1, 49) Heródot, gr. Ἡρόδοτος (pribl. 490–425 pr. Kr.), zgodovinar
Hilon m osebno lastno ime Hilon: Chilon im. ed. je bil odgovuril (I/1, 28) ǀ Philoſophus Chilon im. ed. je vidil, de en kmet po ſimi je perpraulal zepize, inu veianze (V, 526) Hílon, gr. Χίλων (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov
Hipokrates -a m osebno lastno ime Hipokrat: kakor Galenus, inu Hipocrates im. ed. vuzhi ǀ resnizhnu je djal Hippocrates im. ed. ǀ riſnizhnu je bil ſpoſnal Hijpocrates im. ed. ǀ enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu, Galenu, Hippocrateſu daj. ed. Hipókrat, gr. Ἱπποκράτης (460–377 pr. Kr.), utemeljitelj gr. zdravilstva
Horacius m osebno lastno ime Horacij: satorai shiher ſemkaj poſtavim, kar Horatius im. ed. m pravi (I/1, 129) ǀ Horatius im. ed. pak je djal (IV, 292) Kvínt Horácij Flák, lat. Quintus Horatius Flaccus (65 pr. Kr.–8 po Kr.), rimski pesnik; → Oracius
Hrizip(us) -pa m osebno lastno ime Hrizip: vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa rod. ed. (I/2, 88) ǀ Carneades Philoſophus je djal od ſvojga Preceptarja Chryſippa rod. ed. (IV, 210) ǀ Careades Philosophi je bil taku hualeshen Chrijsippu daj. ed. suojmu Precepteriu (I/2, 88) Hrízip, gr. Χρύσιππος (umrl 205 pr. Kr.), stoiški filozof
Izmael -a m osebno lastno ime 1. Izmael: Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael: Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail: Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
Jehu nepreg. m osebno lastno ime Jehu: Jehu im. ed. je djal k' Iſraeliterjom ǀ je djal Jehu im. ed. h' temu folku ǀ G. Bug sapovej Krajlu Jehu daj./im. ed. Jehú, izraelski kralj (SP 1 Kr 19,16)
Jeroboam -a m osebno lastno ime Jerobeam: na tvistim mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam im. ed. sapovedal postavit dua Malika ǀ Jeroboam im. ed. ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ Ti ſi bil kakor uni hudobni Ierobaom im. ed. ǀ Kaj ſe je bilu sgodilu Krajla Ieroboan rod. ed. sheni ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu daj. ed. ǀ Ieroboama tož. ed. pregovorij ǀ Ta Iſraelſki folk, kateri je bil pod Krajlam Jeroboam or. ed. je bil Bogaboyezh Jerobeám, lat. V Ieroboam, Nebatov sin, upornik proti Salomonu in kasneje izraelski kralj (SP 1 Kr 11,26)
Jezabel(a) -le ž osebno lastno ime Jezabela: Ti, ti ſi una nesramna Jezabel im. ed., katera ſe lepotizhish, nagoto kashesh ǀ je bila loterska, inu nesramna, kakor Iezabel im. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel im. ed. ǀ pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel im. ed. reſtargali ǀ s' kuſi to greshno krajlizo Iazabel im. ed. ǀ Prekleta je bila Iezabela im. ed., ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha, Davida, Manaſſa, Iezabele rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete offertne, inu golufne Jazabele rod. ed. ǀ ie reſnizo krailize Iezabeli daj. ed. govuril ǀ kokar Iezabelo tož. ed. bodo zukali inu tergali ti paklenski pſy ǀ Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo or. ed. ǀ Te nezhiste Iezabele im. mn., bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile Jezabéla, lat. V Iezabel, Etbaalova hči in Ahabova žena (SP 1 Kr 16,31)
Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)
Joab -a m osebno lastno ime Joab: Joab im. ed. je bil navuzhil eno Thecuitersko sheno, koku imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel zhes Abſolona ǀ Joab im. ed. General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga dellal ǀ kadar Ioab im. ed. je tu shlishal ſe je bil prestrashil ǀ Gioaba im. ed. je bil resdrashil zhes Amaſa ǀ ſe boym de ſe bò vam sgodilu kakor Generalu Ioabu daj. ed. ǀ Firsht Abſolon je vezhkrat bil poslal vabit, inu lepu proſſit Generala Joaba tož. ed. ǀ je bil poslal klizat Joaba tož. ed. Generala ǀ sakaj ti neushlishish Ioaba tož. ed. Joáb, Davidov poveljnik vojske (SP 1 Kr 1,19)
Joram -a m osebno lastno ime Joram: Kadar je krajl Ioram im. ed. te beſsede shlishal (I/1, 55) ǀ krajl Ioram im. ed. je dobru vejdil (I/1, 55) ǀ dokler ie reſnizo govuril Ioramu daj. ed. krajlu (II, 398) Jorám, izraelski kralj (SP 1 Kr 22,51)
Jozefat1 -a m osebno lastno ime Jozafat: Joſephat im. ed. je pohleunu G. Boga na pomozh klizal ǀ kadar ta mladi Joſephat im. ed. je vidil S. Barlaama ǀ Krajl Josephat im. ed. je Boga proſſil ǀ rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham … Ioſophat im. ed. ǀ pogleda s' ſvojmi miloſtivimi ozhmy na pokuro, inu poſt Joſephata rod. ed. 1. Józafat, lat. V Iosaphat, gr. Ἰοσαφάτ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,24) 2. Józafat, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.
Julija ž osebno lastno ime Julija: je skuſila Julia im. ed. Ceſſarja Pompeuſa Shena (IV, 381) ǀ takorshne dekle ſo bile S. Julia im. ed., S. Lubetia, inu S. Bathildis (V, 44) 1. Júlija, lat. Iulia (pribl. 76–54 pr. Kr.), hči Julija Cezarja in Pompejeva žena 2. Sv. Júlija Kartažánska, sužnja, mučena okrog 250
Junior m osebno lastno ime de premaga apetit, kateri je imel Maximus Junior im. ed. (IV, 292) ← lat. iūnior ‛mlajši’; ni jasno, kdo je mišljen; morda Paulus Maximus (1. stol. pr. Kr.), mlajši konzul.
Kaldejar2 -ja m prebivalsko lastno ime Kaldejec: Kaldejery im. mn. ſo yh bily premagali (IV, 157) ǀ Vuzhij zupernio tribat Caldejerje tož. mn. (II, 257) Kaldêjci, aramejsko pleme v jugozahodni Babiloniji (SP 2 Kr 25,4)
Kambises -isa m osebno lastno ime Kambises: Bral ſim de krajl Cambiſes im. ed. je bil sapovedal eniga Rihtaria shiviga odrejti ǀ Cambyſes im. ed. Perſianski krajl on tudi je tudikain ſvojga brata Smerdenuſa ſaurashil ǀ Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa tož. ed. de je bil prevezh oster Kambíses II., gr. Καμβύσης, stperz. Kambūǰija, perzijski kralj (529–522 pr. Kr.)
Kandacis ž osebno lastno ime Kandaka (?): Gdu nevej de Naman Syrus Krajlize Candacis rod. ed. General skuſi braine Iſaia Preroka je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi vieri SP omenja le etiopsko kraljico Kandáko (SP Apd 8,27), medtem ko je bil Sirec Naaman vojskovodja aramejskega kralja (SP 2 Kr 5,1).
Karneades m osebno lastno ime Karnead: vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades im. ed. od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata ǀ Carneades im. ed. Philoſophus je djal od ſvojga Preceptarja Chryſippa (IV, 210) ǀ Careades im. ed. Philosophi je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu (I/2, 88) Karneád iz Kiréne, gr. Καρνεάδης (pribl. 214–129 pr. Kr.), filozof
Kato(n) -na m osebno lastno ime Katon: kadar v Rimi Cato im. ed. je regeral ǀ ta Modri Cato im. ed. je bil leta lepi Svit vſem dal ǀ Pravizhen kakor Cato im. ed. Uticenſis ǀ Caton im. ed. pak nej perpuſtil, rekozh ǀ Si ti morebiti shlahtnishi kakor je bil Caton im. ed. ǀ hudoben zhlovek je bil dal eno shlafernzo Rimskimu Purgarmaſtru Catonu daj. ed. ǀ Catona tož. ed. tiga Modriga je tudi edn uprashal 1. Márk Pórcij Káton, lat. Marcus Porcius Cato (234–149 pr. Kr.), rimski konzul in cenzor 2. Márk Pórcij Káton Utičán, lat. Marcus Porcius Cato Uticensis (95–46 pr. Kr.), pravnuk prejšnjega
Katulus m osebno lastno ime Katul: Julius Ceſſar je shlishal de Catulus im. ed. je piſſal zhes zhaſt, inu poshtejne niegovu, inu ene Rimske Gospe (V, 592) Gáj Valêrij Katúl, lat. Caius Valerius Catulus (pribl. 84–54 pr. Kr.), rimski lirik
Kleomedes m osebno lastno ime Kleomed: Cleomedes im. ed. prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi (IV, 163) Kleoméd, gr. Κλεομήδης, astromom in stoik (1. stol. pr. Kr.–1. stol. po Kr.)
Kleomon -a m osebno lastno ime Kleomen: Argiva ſe huali, de je bila porodila Telleſilo, katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona tož. ed. (III, 398) Kleómen I., gr. Κλεομένης, špartanski kralj (525–488 pr. Kr.)
Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija
Kodrus m osebno lastno ime Kodros: Vus ſvejt ſe je zhudil, de Codrus im. ed. Krajl, de bi od pogubleina ſvojo Grekish deshelo reshil ſam volnu ſaurashnikom ſe je bil podal (IV, 476) Kódros, gr. Κόδρος, zadnji legendarni atenski kralj (11. stol. pr. Kr.)
Koriolan -a m osebno lastno ime Korijolan: Venturia tiga sloutnoga Generala Coriolana rod. ed. ſvoiga Synu ſerze prezej je bila omezhila (III, 370) Korijolán, lat. Coriolānus Marcius (5. stol. pr. Kr.), legendarni junak
Krasus m osebno lastno ime Kras: De bi jest ſi sadubil vezh prehodiſha, Kakor Kajl Craſsus im. ed. (I/2, 95) ǀ kaj pomaga, de Marcus Craſsus im. ed. je tulikajn blaga imel (II, 410) Márk Licínij Krás, lat. Marcus Licinius Crassus Dīves (pribl. 115–53 pr. Kr.)
Krates m osebno lastno ime Krates: ſfary en Ajdouski Vuzhenik Crates im. ed. imenovan (I/2, 156) ǀ Philoſophus Crates im. ed. kateri je v'morje metal ſvoje blagu (II, 516) ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates im. ed. Philoſophus (V, 374) Krátes iz Téb, gr. Κράτης (pribl. 360–280 pr. Kr.), filozof kinične šole
Kresus -a m osebno lastno ime Krez: De bi jest ſi sadubil vezh … deneriu, Kakor Creſsus im. ed. ǀ Creſſus im. ed. je bil sposnal, de Solon je njemu resnizo govuril ǀ kakor de bi ti imel vſe shazhe Krajla Creſſuſa rod. ed. ǀ on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa rod. ed. ǀ vezh vredn kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa rod. ed. ǀ sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi, kakor vſe slatu krajla kreſuſa rod. ed. ǀ Krajl Darius je bil Creſſusa tož. ed. premagal Kréz, gr. Κροὶσος, lidijski kralj (6. stol. pr. Kr.)
Krotoniata m osebno lastno ime iz Krotona: Sim bral de Milon Crotoniata im. ed. je bil velik kokor en Ris Mílon iz Krótona (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet; → Milo(n); → Kretensis
Livija -e ž osebno lastno ime Livija: kadar Ceſſariza Livia im. ed. Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie rod. ed. shtikana ǀ Ceſsar nej nihdar Livij daj. ed. obene rezhy odpovedal ǀ premislite Livio tož. ed. Ceſsarizo Lívija Druzíla, lat. Livia Drusilla (58 pr. Kr.–29 po Kr.), žena cesarja Oktavijana Avgusta
Livius m osebno lastno ime Livij: Celtarski krajl Livius im. ed., kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati ǀ taku pishe Titus Livius im. ed. ǀ Titus Livius im. ed. huali kupzhio 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Tít Lívij, lat. Titus Livius (59 pr. Kr.–17. po Kr.), rimski zgodovinar
Lucius m osebno lastno ime Lucij: tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius, inu Lucius im. ed. Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ Livius pak pishe de nekadaj v' Rimi ſo taku shtimani bily kmety, de vezhkrat ſo yh sa nyh Purgar Maſtra isvolili, edn leteh je bil Lucius im. ed. Quintus (IV, 419) ǀ Luccius im. ed. Silla veliku dny spured v'Rimi je spishal vus folk (I/2, 67) 1. Lúcij Avrélij Vêr, lat. Lucius Aurelius Verus, rimski cesar (161–169) 2. Lúcij Kvínt Cincinátus, lat. Lucius Quintus Cincinnātus (pribl. 519–po 439 pr. Kr.), rimski državnik 3. Lúcij Síla, lat. Lucius Silla, vojskovodja, ki je leta 89 pr. Kr. zavzel Pompeje.
Lukrecija -e ž osebno lastno ime Lukrecija: lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety daj. ed. Rimski Gospej (IV, 16) Lukrécija (5. stol. pr. Kr.), žena Tarkvinija Kolatina; → Lugrecija
Lukrecius m osebno lastno ime Lukrecij: kakor Lucretius im. ed. pishe (IV, 344) Tít Lukrécij Kár, lat. Titus Lucretius Carus (pribl. 96–pribl. 55 pr. Kr.), rimski filozof in pesnik
Manases -sa m osebno lastno ime Manase: Manaſses im. ed. je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ Manaſſes im. ed. je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil ǀ ſe bere od Krajla Manaſſa rod. ed. ǀ neuſmilenoſt Manaſsa rod. ed., offert Nabukadonoſoria ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob Effraimu, inu Manaſſu daj. ed. dal ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost Boshjo, katero G: Bug je bil iskasal Krajlu Manaſsu daj. ed. 1. Manáse, Elizejev sin, izraelski kralj (SP 2 Kr 20,21) 2. Manáse, lat. V Manasses, gr. Μανασσῆς (SP 1 Mz 41,52), Jožefov prvorojenec; → Manasa
Mariamnes ž osebno lastno ime Marijamna: Sa ſrezhnishi bi ſe shtimala una shenska perſona kakor Mariamnes im. ed., katiro sa ſvojo Neveſto je bil isvolil en Ceſſar, de ſi lih ona je bila hzhi eniga kmeta (V, 461) Marijámna, lat. Mariamne, žena, s katero se je 38 pr. Kr. poročil Herod Veliki
Meander m osebno lastno ime Menander (?): Kakor je dial Meander im. ed. (V, 386) Verjetno je mišljen Menánder, gr. Μένανδρος (342–292 pr. Kr.), atenski dramatik.
Megakl(es) -la m osebno lastno ime Megakles: uni is imenam Alemeon, Syn tiga Purgaria Megakla rod. ed. v' tem meſti Delphi (V, 486) Morda je mišljen Mégakles, gr. Μεγακλῆς (6. stol. pr. Kr.), ki pa je bil atenski državljan, živeč v izgnanstvu; → Alemeon.
Menenija -a m osebno lastno ime Menenij: Menenia im. ed. kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa milu ſe ie iokol (II, 564) ǀ ſim bral od agrippa, kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia rod. ed., inu leta ſe ie bil Rimski goſpodi ſameril, ſatorai ſo bily ſapovedali berizhom, inu rabelnom menenia tož. ed. … na drobne koſſize reſekat (II, 563) Verjetno je mišljen Menénij Lanát Agrípa, lat. Menenius Lanātus Agrippa (6.–5. stol. pr. Kr.).
Milo(n) m osebno lastno ime Milon: Sim bral de Milon im. ed. Crotoniata je bil velik kokor en Ris (V, 262) ǀ Milon im. ed. Cretenſis do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ǀ mozhni kakor Milo im. ed., kateri s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal (IV, 163) Mílon iz Krótona, gr. Μίλων (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet
Mitridates -ta m osebno lastno ime Mitridat: Bayerlink pak piſſe zhuda od ſpomina Krajla Mithridates im. ed. imenovaniga, kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel, ter on vſyh ſvojh deshel je jeſike ſnal (V, 327) ǀ En jelen je vahtal kadar krajl Mitridates im. ed. je spal (IV, 353) ǀ Svetonius shpotliu piſhe od krajla Mitridata rod. ed., kateri s'eno ſamo sapuvidio je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati (I/2, 165) Mišljen je Mitridát VI. (132–63 pr. Kr.), pontski kralj (120–63 pr. Kr.), manj verjetno partski kralj Mitridát I. (171–137 pr. Kr.).
Naaman -a m osebno lastno ime Naaman: Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus
Nabot -a m osebno lastno ime Nabot: s'feratarsko kvnshtio ie bila Nabothu daj. ed. vinograd vſela ǀ ie bil vſel eno nyvo timu kmetu Nabothv daj. ed. ǀ krajl Acab, inu krajliza Iezabel ſo bily Nabotha tož. ed. vbyli ǀ Acab ſapovej Nebatha tož. ed. vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi Nabót, Jezreelec, ki je imel vinograd poleg palače kralja Ahaba (SP 1 Kr 21,1).
Nabukodonozor -ja m osebno lastno ime Nebukadnezar: krajl Nabukodonoſor im. ed. ſvoj peld je bil ſturil s'zhistiga slata ǀ Nabukodonoſar im. ed. je shlishal en glaſs is Nebeſs ǀ velik greshnik je bil Krajl Nabukadonoſor im. ed. ǀ je vidil Krajl Nabukodonosor im. ed. ǀ Preuſeten, Kakor Nabukodonoſsor im. ed. ǀ Niketeri pak ſo kakor Krajl Nabuchodonoſor im. ed. ǀ krajl Nabukadonosar im. ed. je bil sapovedal ǀ Kar prezej Nabukadonosor im. ed. ta nar garshi spaka rata ǀ nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja rod. ed. molit ǀ od Krajla Nabukodonoſaria rod. ed. ſtoij piſſanu ǀ Leto resnizo poterdim s' Exempelnam Krajla Nabukodonoſria rod. ed. ǀ offert Nabukadonoſoria rod. ed. ǀ gdu nevej de tudi ſaine … krajla Næbukadonoſoria rod. ed. ſe ſo bile dopolnile ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju daj. ed. ſvetval ǀ ſe je bilu Krajlu Nabukodonoſarju daj. ed. prikasalu ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja tož. ed. ǀ tiga mogozhniga Krajla Nabuchodonosaria tož. ed. veno ſtrashno shivino je preobernil ǀ dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga Krajla Nabuchodonoſoria tož. ed. Nebukadnézar II., lat. V Nabuchodonosor, babilonski kralj (605–562 pr. Kr.) (SP 1 Kr, 24,1, Jer 1,1)
Nabuzardam -a m osebno lastno ime Nabuzaradan: Pagninus pravi de Nabuzardam im. ed. je bil Capitan teh kuhariou ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam im. ed. konzha tempel te dushe ǀ sa Generala te vojske je bil poſtavil Nabuzardama tož. ed. (V, 183) Nabuzaradán, lat. V Nabuzardan, poveljnik Nebukadnezarjeve vojske (SP 2 Kr 25,8)
Nikanor -a m osebno lastno ime Nikanor: Filip Macedonski Krajl je vedil, de Nicanor im. ed. kodarkuli je hodil je shpotliu od Krajla govuril ǀ vedeozh, de Nicanor im. ed. je bushiz ǀ Sinicitus Krajlau General je hotel sa tiga volo Nicanora tož. ed. ubiti ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Diacony s. Nicanora tož. ed. ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro tož. ed. vumoril? Niegovu shentovajne 1. Nikánor iz Stagêjre (umrl 318 pr. Kr.) 2. Sv. Nikánor (pribl. 0–76), diakon, mučenec 3. Zapis Nicanoro se glede na sledečo poved gotovo nanaša na neko osebo moškega spola.
Oktavianus m osebno lastno ime Oktavijan: Octavianus im. ed. Ceſſar, kadar je ſvoje Saurashnike premagal pedeſſet dny je bil sapovedal Bogove zhaſtiti (IV, 175) Avgúst Oktaviján, lat. Augustus Octāviānus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14 po Kr.)
olimpijada -e ž olimpijada: Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga Maſhnika. Ajdje od olimpiade rod. ed. Grki so leta šteli od prve olimpijade, ki je bila po izročilu 776 pr. Kr.
Ovidius -a m osebno lastno ime Ovidij: Iest bom samolzhal tu kar pishe Ovidius im. ed. od eniga salubleniga mladenizha ǀ meni naprej prideio beſſede Ovidiusa rod. ed. ǀ inu s' Ovidiuſam or. ed. djali Públij Ovídij Náso, lat. Publius Ovidius Nāso (43 pr. Kr.–17 po Kr.), rimski pesnik
Ozija(s) m osebno lastno ime Uzija: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Oſias im. ed. (II, 49) ǀ Oſias im. ed. je bil s' gobami shtrajfan (IV, 395) ǀ oblizhe gobaſtu imaio kakor Ozia im. ed. (V, 118) Uzíja, lat. V Ozias, izraelski kralj (SP 2 Kr 15,30)
Paradius m osebno lastno ime Parazij: Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih ǀ je k' njemu djal Parradius im. ed. (III, 572) Parázij, gr. Παῤῥάσιος (5. stol. pr. Kr.), slikar
Pavzonius -a/-ija m osebno lastno ime Pavzanij: Pauſonius im. ed. odgovorj, pomeni de pot tvojo poſtelo je en velik Shaz ǀ ſe bere od Pauſsonia rod. ed. lacedemonskiga Krajla ǀ Katero arznio tudi je bil dall Simonides Philosophus lazedemonskimu Krajlu Pauſoniuſu daj. ed. ǀ vprasha Pauſoniuſa tož. ed., kaj pomeni Pavzánij, gr. Παυσανίας, špartanski kralj (408/7–395/4 pr. Kr.)
Peon m osebno lastno ime Pajon: Peon im. ed. pak je to saſtopnoſt od Boga doſegil, de je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia (IV, 194) Pájon, gr. Παίων, kipar (pribl. 450–410 pr. Kr.)
Perikles m osebno lastno ime Periklej: de bi vſy my taku shiveli, de to sadno naſho uro resnizhnu bi mogli rezhi, kar Pericles im. ed. Athnienski Firsht (I/1, 164) ǀ Pericles im. ed., de ſi lih en velik Philoſophus is Aſie s' veliko navarnoſtio ſe je bil prepelal zhes morje, de bi mogal shlishat vuk tiga Ariſtotela (V, 517) Pêriklej, gr. Περικλῆς, atenski državnik (495/90– 429 pr. Kr.)
Pirus -a m osebno lastno ime Pir: je bil odgovuril Pirrus im. ed. Rimſkimu Generalu Fabriciuſu ǀ takrat Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona, meneozh Pirrusa tož. ed. preſtrashit, inu premagat (III, 99) Verjetno je mišljen Pír, gr. Πύρρος, kralj v Epiru (306–302 in 297–273 pr. Kr.).
Pitagora(s) -sa m osebno lastno ime Pitagora: Pythagoras im. ed. je djal, de ta ner lepshi rejzh na semli je resniza ǀ Ta Vuzheni Philoſophus Pittagoras im. ed. je ſvojm shulerjom ta lepi, inu nuzni ſvit dal ǀ ſa tiga volo Pitagoras im. ed. je djal ǀ Pitagora im. ed. je tudi djal de Bogouvij li na ſerce gledaio ǀ od tiga imenitniga Philoſopha Pitogorosa rod. ed. ǀ gre k' Pitagorasu daj. ed. Pitágora, gr. Πυϑαγόρας (570/560–pribl. 480 pr. Kr.), filozof
Pitakus m osebno lastno ime Pitak: Pittacus im. ed. pak je menil (I/1, 28) Pítak iz Mitiléne, gr. Πιττακός (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov
Plato -na m osebno lastno ime Platon: Plato im. ed. pravi: de zhlovek je ena boshja shival, Ariſtoteles pak, de je zhaſt te ſemle ǀ Kateru je ſnamine velike, inu ſuſebne lubesni pravi Plato im. ed. ǀ taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata, Kakor Ariſtoteles od Platona rod. ed. ǀ ſo Platonu daj. ed. dalli ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal ſuojga Precepteria Platona tož. ed., de njega peld je bil na oltar postauil ǀ rajshi s'Platonam or. ed. hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti 1. Pláton, gr. Πλάτων (pribl. 427–347 pr. Kr.), filozof 2. Pláton Tiburtínski (11.–12. stol.), matematik in astrolog
Plavtus m osebno lastno ime Plavt: sabela je laſtni dobizhik, inu denar, kakor Plautus im. ed. je djal (IV, 291) ǀ ſa tiga volo je imel urshoh rezhi Plautus im. ed. (V, 58) Tít Mákcij Plávt, lat. Titus Maccius Plautus (pribl. 254–184 pr. Kr.), rimski komediograf
Polibus m osebno lastno ime Polibij: Polibus im. ed. pishe, de Ajdje Lacedemonary ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati (IV, 257) Políbij, gr. Πολύβιος (pribl. 200–129 pr. Kr.), pisec
Pompeus -a m osebno lastno ime Pompej: Se je shtimal veliku Pompeius im. ed. Rimski Ceſſar ǀ kako ie bil ſturil Ceſar Caius Pompeus im. ed. ǀ Pompèius im. ed. Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ je skuſila Julia Ceſſarja Pompeuſa rod. ed. Shena ǀ Pompeuſa tož. ed., inu Marcantona shnyh vojsko je bil pregnal Pompêj, lat. Pompeius Magnus (106–48 pr. Kr.), rimski državnik, triumvir
Protagora(s) -sa m osebno lastno ime Protagora: Protagara im. ed. Philoſophus piſse (V, 27) ǀ Protagoras im. ed. Philoſophus je imel eno lepo Hzher v'leto ſe je bil ſalubil en Goſpud velik ſaurashnik protagoraſa rod. ed. (V, 59) Protágora, gr. Πρωταγόρας (pribl. 480–410 pr. Kr.), filozof
Protogenes m osebno lastno ime Protogen: Spumnio na ta lepi peld, Kateriga Protogenes im. ed. je bil ſmalal, inu Demetrius je veliku taiſtiga shtimal (II, 68) ǀ Lep, inu kunshten je bil peld te Bogine Diane kateriga je bil ſmalal Protogenes im. ed. (III, 572) Protogén, gr. Πρωτογένης (4. stol. pr. Kr.), slikar in kipar
Ptolomeus -a/-eja m osebno lastno ime Ptolemaj: sdaj pojmo v'Egypt v'tu Meſtu Ptolomaido, Kir Ptolomæus im. ed. Krajl regèra ǀ Ptolomæus im. ed. Alexandra Macedonzkiga Krajla General, je bil s'enoſtrupeno ſtrelo preſtrelen ǀ Ptolomeus im. ed. Egijpterski Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ edn mu pokashe enu gvishnu sheliszhe dobru ſa osdravit Ptolomæuſa tož. ed. ǀ mozhnu sashpotoval je krajla Ptolomea tož. ed. 1. Ptolemáj, gr. Πτολεμαὶος, egip. kralj (SP 1 Mkb 1,18) 2. Ptolemáj, gr. Πτολεμαὶος (367/366–283/282 pr. Kr.), vojskovodja Aleksandra Velikega in od 305 pr. Kr. egip. kralj Ptolemáj I.; → Tolomeus
Rabsaces m osebno lastno ime Rabšake: en shleht zhlovek Rabſaces im. ed. s'imenam (II, 303) ǀ Ezhechias kadar je shlishal, de Rapsaces im. ed. pred drugimi ludmy je Boga preklinal (V, 116) Rabšaké, lat. V Rabsaces (SP 2 Kr 18,17)
Roboam -a m osebno lastno ime Roboam: de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu daj. ed. (II, 314) Roboám, Salomonov sin, izraelski kralj (SP 1 Kr 11,43)
Saba2 ž osebno lastno ime iz Sabe: Raunu Kakor nekadaj Krajliza Saba im. ed., Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona ǀ Oh krajliza Saba im. ed. kej ſi ti sdaj ǀ Krajliza Saba im. ed. is sadnih pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Krajliza ſaba im. ed. je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle Kraljica iz Sábe (SP 1 Kr 10,7), pri Dalmatinu krajliza od bogate Arabie
Safan m osebno lastno ime Šafan: Saphan im. ed. pred krajlam yh je mogal s'Bukvi brati (II, 277) Šafán, lat. V Saphan, pisar na dvoru Jošija (SP 2 Kr 22,3)
Salomon -a m osebno lastno ime Salomon: Salamon im. ed. pak je bil sapovedal Adonia vubiti ǀ ta Modri ſalamon im. ed. je bil Mario Divizo perglihal luni, inu ſonzu ǀ Salomon im. ed. pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna modrust ǀ kar Salomom im. ed. pravi ǀ Krajliza Saba, Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona rod. ed. ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu Davida, lotrio Salamana rod. ed. ǀ koku bi bil on mogal sadoſti krajlu Salamonu daj. ed. ſturiti ǀ En tak lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu ſijnu Salomonu daj. ed. rekozh ǀ v' kakorshni vishi imà ſidan biti je bil Salamoni daj. ed. povedal ǀ Krajl David je bil ſvoiga Synu Salamona tož. ed. sa Iſraelshiga Krajla isvolil ǀ Per Salamonu mest. ed. je bil s' ſvojo modruſtio, per Davidu s' ſvojo dobruto ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega modrust v'Salomonu mest. ed. ǀ meni naprej pride, kakor una loterska shena pred Salamonam or. ed. ǀ taushenkrat lotrio tribal s'Salamonam or. ed. Sálomon, lat. V Salomon, gr. Σολομῶν (pribl. 965–926 pr. Kr.), izraelski kralj (SP 2 Sam 5,14)
Sardanap(a)lus -la m osebno lastno ime Asurbanipal: Niniviterſki krajl ſardanaplus im. ed., kateri v'mei shenami je cell dan ſedel ǀ taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neſramen, kakor ſardanapalus im. ed. ǀ Sardanapalus im. ed. Niniviterski krajl namejsti mezha, inu ſceptra je preſelzo v'rokah dershal ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga loterskiga Sardanapala rod. ed. ǀ ſkuſi beſſede je bil krajla ſardanapala tož. ed., inu tu meſtu Ninive h' pokuri inu h' pobulshajnu tiga shivejna perpravil Asurbanipál, asirski kralj (668–pribl. 631 pr. Kr.), se v antičnih virih omenja kot Sardanapalus.
sareptanski -a prid. iz Sarepte: kakor je skuſila una Sereptanska im. ed. ž Vduva ǀ Dobra, inu vſmilena je bila Sareptanska im. ed. ž shena, katera Eliſeu Preroku je bila ſturila eno kambro perpravit ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski daj. ed. ž Uduvi enu malu moke ǀ Vprashajte uno Sereptansko tož. ed. ž Vduvo Sarépta, mesto pri Sidonu (SP 1 Kr 17,9)
Savel -vla m osebno lastno ime Savel: krajl Saul im. ed. nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ Ie ijskal Krajl ſaul im. ed. vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ S' eno veliko zhaſt je dershal David, de Seth Krajla Saula rod. ed. je bil ratal ǀ de ſi glih David veliku nuzniga, inu dobriga je bil Saulu daj. ed. sturil ǀ ſe oberne k'Saulu daj. ed. ter pravi ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula tož. ed. ǀ hudizh je ſmijram ſaula tož. ed. puſtil ǀ v'Saulu mest. ed., Kateri potle je bil Paulus imenouan ǀ pred Krajlom ſaulam or. ed. ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam or. ed. 1. Sável, lat. V Saul, Saulus, prvi izraelski kralj (pribl. 1012–1004 pr. Kr.) (SP 1 Sam 9,2) 2. Sável, prvotno ime apostola Pavla (SP Apd 13,1); → Savlus
Sedecias m osebno lastno ime Sedekija: Krajl Sedecias im. ed. nej bil ſapovedal, de bi ty drugi tudi Malike molili (V, 119) Sedekíja, lat. V Sedecias (SP 2 Kr 24,17), izraelski kralj
Semej nepreg. m osebno lastno ime Šimi: en sarobleni kmet ſemej im. ed. s' imenam, leta sazhne krajla smjeriat (II, 176) ǀ en shleht, hudoben zhlovik is imenom Semei im. ed. je preklinal (II, 305) ǀ krajl Salamon je bil prepovedal timu ſemei daj. ed. pod shtrajfingo te ſmerti nima zhes potok Cedron ſtopit (II, 556) Šimí, lat. V Semei (SP 1 Kr 2,8, 2,37)
Semiramida -e ž osebno lastno ime Semiramida: Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete loterske Semiramide rod. ed. (V, 462) Semirámida, gr. Σεμίραμις, akad. Sammuramat, asirska kraljica, žena kralja Šamši-Adada V. (823–810 pr. Kr.)
Senaherib -a m osebno lastno ime Sanherib: kadar ga je bil Senacherib im. ed. Krajl s' eno ſilnu veliko vojsko oblegil ǀ ſenacherib im. ed., inu njegovi sholnery ſo Boga shentovali ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia, kadar krajl ſeñacherib im. ed. is suojo ſilnu veliko, inu mozhno vojsko je bil taistu oblegal ǀ ta paklenshi ſennacherib im. ed. nej mogal s'eno minuto pod ſvojo oblaſt perpravit ǀ je bil eniga Angela is nebeſſ poslal to ſilnu veliko, inu ſtrashno vojsko Krajla Senacheriba rod. ed. pobiti ǀ Poshle zhes krajla Senacheriba tož. ed. eniga Angela ǀ 185. taushent sholneriou kraila Sennacheriba tož. ed. eno nuzh ſte bilij pobili ǀ kaj menite de je bil urshoh de G. Bug je bil poſlal eniga Angela zhes krajla ſenacheriba tož. ed. Sanheríb, lat. V Sennacherib, akad. Sīn-ahhē-erība, asirski kralj (704–681 pr. Kr.) (SP 2 Kr 18,13)
Seneka -a m osebno lastno ime Seneka: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca im. ed. rekozh ǀ seneca im. ed. raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel ǀ ſeneca im. ed. ozhitnu je djal ǀ nebom reskladal beſſede tiga modriga Seneca rod. ed. ǀ VRedne ſo vezhniga ſpomina beſsede tega Modriga Seneka rod. ed., kateri pravi ǀ Berite Seneca tož. ed., ter bote nashli Lúcij Anêj Séneka, lat. Lucius Annaeus Seneca (4. pr. Kr.–65 po Kr.), rimski stoični filozof in pisec tragedij
Sesostres -ra m osebno lastno ime Sesostris: kadar krail Seſostres im. ed. ſe je pelal v'ſvoje Mestu (I/1, 114) ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana … nikar trij perſileni krajli, kakor ſeſostra tož. ed. (I/1, 115) Mišljen je eden treh egip. faraonov 12. dinastije (1971–1839 pr. Kr.) s tem imenom.
Sion m zemljepisno lastno ime Sion: ſonzhnu meſtu na hribu ſion im. ed. ſyſidanu ǀ Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon im. ed. ǀ Kumaj dua s'eniga Roda bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ſyon im. ed. ǀ Shegnaj Tebe Lublana G. Bug, ex Sion cit. Sión (SP 2 Kr 19,31), prvotno jugovzhodni jeruzalemski grič, kasneje Davidovo mesto, v preroškem oznanjevanju prestolnica mesijanskega časa, v Novi zavezi podoba nebeškega Jeruzalema
sirijanski prid. aramejski: Eliſeuſa Preroka vſyh vishah je hotel ulovit Syranſki im. ed. m krajl (III, 501) ǀ Syrianski im. ed. m Krajl je bil poſlal ſvojo vojsko njega ulovit (IV, 41) Aramejci so po razpadu hetitskega kraljestva zavzeli severno Sirijo. Elizeja je skušal ujeti aramejski kralj (SP 2 Kr 6,8–23); → siriški, → sironski.
sironski -a m aramejski: de s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga tož. ed. m ži. Generala Naamana Naaman je bil aramejski vojskovodja, ki ga je Elizej očistil gobavosti (SP 2 Kr 5); → Sirija, → sirijanski, → siriški.
Smerdenus -a m osebno lastno ime Smerdis: Cambyſes Perſianski krajl on tudi je tudikain ſvojga brata Smerdenuſa tož. ed. ſaurashil Smerdis, stperz. Bardiya (6. stol. pr. Kr.), medijski satrap, brat perz. kralja Kambisesa
Sokrates -ta m osebno lastno ime Sokrat: Socrates im. ed. je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe ǀ ſocrates im. ed. uprasha tiga Philoſopha ǀ kaj je djal Socratos im. ed. od shlahnuſti ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata rod. ed. ǀ kakor piſſe Plato od ſocrata rod. ed. ǀ hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v'taiſtem ſturj podobo Sacrata rod. ed. Philoſapha ǀ AEſchijnes Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu daj. ed. suojmu Præcepterius ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal je kregal Socrata tož. ed., de tulikajn ſvoj sheni ſanasha ǀ kadar ſo ſocrata tož. ed. vprashali, aku ga poſna ǀ na Sacrata tož. ed. sapiſhe lete beſsede Sókrat, gr. Σοκράτης (pribl. 470–399 pr. Kr.), filozof
Solon m osebno lastno ime Solon: Ta Modri Solon im. ed. odgovorj ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus, Taletes, inu Solon im. ed. ǀ Salon im. ed. Athenienſerski Krajl je bil sapovedal Sólon, gr. Σόλων (pribl. 640–pribl. 560 pr. Kr.), pisec atenskih zakonov in pesnik
Strabo m osebno lastno ime Strabon: Straboc im. ed. pak pishe de v' Franski desheli shabe ſo bile enu cellu meſtu konzhale Strábon, gr. Στράβων (64/63 pr. Kr.–23/26 po Kr.), zgodovinopisec in zemljepisec
Sunamitarica -e ž prebivalsko lastno ime Šunemka: je prezej ushlishal proshno te Sunamiterze rod. ed. (III, 277) Mišljena je Šunémka, pri kateri je obedoval Elizej (SP 2 Kr 4,8); → Sunamitis, → sunamitarski.
Taletes -ta m osebno lastno ime Tales: Ta modri Taletes im. ed. pak bi rekal, nezh bulshiga nej, kakor srezha ǀ Polè Nem. Nem. Taletes im. ed. Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki tiga ſvejta ſe puſti shlishat ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes im. ed. ǀ Inu cilu ena dekla ſe je ſmeiala ſvoimu Goſpudu Thaletu daj. ed. 1. Táles iz Míleta, gr. Θαλῆς (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov; → Tales, → Milesius 2. Neki kralj
Tarkvinius -ija m osebno lastno ime Tarkvinij: Letu je dobru vejdla Rimska Gospa Lugretia, kateri Tarquinius im. ed. je bil ſilo ſturil (V, 436) ǀ kar Lactanius pishe od Ceſſarja Torquinia rod. ed. (III, 390) 1. Mišljen je Sékstus, najstarejši sin rimskega kralja Tarkvinija Superba (5. stol. pr. Kr.). 2. Tarkvínij Prísk, lat. Tarquinius Priscus, bajeslovni rimski kralj
Telesila -e ž osebno lastno ime Telesila: Argiva ſe huali, de je bila porodila Telleſilo tož. ed., katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona (III, 398) Telésila, gr. Τελέσιλλα, lirska pesnica iz Argosa (6.–5. stol. pr. Kr.)
Temestius m osebno lastno ime Temistij: je djal Temestius im. ed. (I/1, 104) Temístij, gr. Θεμίστιος (pribl. 317–388 pr. Kr.), filozof in govornik
Temistokles -kla m osebno lastno ime Temistokles: Zheden kakor Temiſtokles im. ed. ǀ ta imenitni General Temistochles im. ed. … ſe je bil taku preſtrashil ǀ kadar ta pametni, pravizhni, inu zhedni Themistochles im. ed. je bil v' njegovo hisho prishal ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra Kakor Themiſtokles im. ed. ǀ prezej vſy Comedio ſapuſtè, inu tekò gledat Temiſtokla tož. ed., kateri je bil en shpegu te lepote ǀ de bi ſe v' njegovi pershoni vidilu, inu neshlu vſe kar je huale vrednuc kakor v' Temiſtokli mest. ed. Temístokles, gr. Θεμιστοκλῆς (pribl. 524–464 pr. Kr.), atenski državnik
Teokritus -a m osebno lastno ime Teokrit: vener ſe meni sdij de Theocritus im. ed. nar ble je sgruntal lubesan rekozh (I/1, 125) ǀ Poshlushaio Theocritusa tož. ed. (IV, 52) Teókrit iz Sirakúz, gr. Θεόκριτος (3. stol. pr. Kr.), bukolični pesnik
Terencius m osebno lastno ime Terencij: poterdi Terentius im. ed. rekozh (III, 164) ǀ Terentius im. ed. pak je sapiſſanu puſtil (IV, 125) Públij Teréncij Áfer, lat. Publius Terentius Afer (pribl. 185–159 pr. Kr.), rimski dramatik; → Terencianus
Tiberius -a m osebno lastno ime Tiberij: Tiberius im. ed. Ceſſar cilu sa Capitana nej hotel obeniga poſtavit, zhe nej bil shlahtnik ǀ Kaj bò Tiberius im. ed. Graccus na ſodni dan rekal ǀ zhe bodo ſamizo umorili, de Cornelia bò umerla, zhe pak ſamiza taku bo Tiberius im. ed. umerl ǀ Pishe Svetinius od Ceſſarja Tiberiuſa rod. ed. ǀ Ceſſarja Tiberiuſa rod. ed. Rimlary nej ſo mogli pogledat Tibêrij Júlij Cézar Avgúst, lat. Tiberius Iulius Caesar Augustus, rimski cesar (14–37) 2. Tibêrij Semprónij Grákh, lat. Tiberius Sempronius Gracchus (2. stol. pr. Kr.), rimski kvestor
Tigranes -n(es)a m osebno lastno ime Tigran: ta Ajdouski krajl Tigranes im. ed., leta je vojsko imel s'Ciruſam Perſianskem ǀ Tigranu daj. ed. sheno, inu krajleveſtvu je bil povernil ǀ k'ſadnimu Cirus je bil Tigrana tož. ed. premagal ǀ kadar kuli krajliza, krajla Tigranesa tož. ed. ſvojga mosha je vidila Tigrán, gr. Τιγράνης, armenski kralj (95–55 pr. Kr.)
Timeleontes m osebno lastno ime Timoleont: Timeleontes im. ed., kadar je bil is Sicilie te ſaurashnike pregnal (I/1, 178) Timoleónt, gr. Τιμολέων (rojen pribl. 410 pr. Kr.), korintski politik, ki je 344 pr. Kr. Sirakuze osvobodil tiranije.
Titus m osebno lastno ime Tit: Titus im. ed. Veſpeſianus de ſi lih obene druge ſapuvidi nej ſpoſnal ie djal ǀ Titus im. ed. inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli ǀ Letukaj S. Titus im. ed. samerka ǀ Titus im. ed. Livius huali kupzhio, rekozh, de kadar leta bi nebila Shpanigary bi bily od lakote pomerli ǀ Titus im. ed. Sabinus je imel eniga pſa ǀ Titus im. ed. Boſtrenſis pravi de letu nej pres vrshoha 1. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (9–79), rimski cesar (69–79), ki je leta 70 porušil Jeruzalem 2. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (39–81), rimski cesar (79–81), sin prvega 3. Sv. Tít, učenec apostola Pavla (SP 2 Kor 7,6), → Ticius 3. Tít Lívij, lat. Titus Livius (pribl. 59 pr. Kr–17 po Kr.), rimski zgodovinopisec 4. Verjetno je mišljen Tít Flávij Vespaziján (→ 1.), sin Flavija Sabina. 5. Títus (4.–5. stol.), škof v sirskem mestu Bosra, lat. Bostra
Tomira -e ž osebno lastno ime Tomira: Scithia ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro tož. ed., katera je bila krajla Ciruſa premagala (III, 398) Tomíra, gr. Τόμυρις, dakijska kraljica (6. stol. pr. Kr.)
Valerius m osebno lastno ime Valerij: Jeſt dobru vejm kar pishe Valerius im. ed. Maximus od lete shlahtne Rimske Gospe Cornelie ǀ pravi Pier. Valerius im. ed. 1. Valêrij Máksim, lat. Valerius Maximus (pribl. 20 pr. Kr.–pribl. 50 po Kr.), rimski pisec 2. → Pierius
Varo m osebno lastno ime Varon: taku pishe Varo im. ed. (V, 125) ǀ Ta Vuzheni Varro im. ed. pravi (III, 199) Márk Teréncij Váron, lat. Marcus Terentius Varro (116–27 pr. Kr.), rimski učenjak in pesnik; → Varones, → Varonus
Virgilius -a m osebno lastno ime Vergilij: Virgilius im. ed. pravi ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane. Virgilius im. ed. ſvojo Georgico ǀ ob zhaſſu S. Virgiliusa rod. ed. Shkoffa 1. Públij Vergílij Maro, lat. Publius Vergilius Maro, poznoantično Virgilius (70–19 pr. Kr.), rimski pesnik 2. sv. Vergílij (pribl. 700–784), salzburški škof
Vitrovius m osebno lastno ime Vitruvij: ſim bil spolnil, na tu kar pishe Vitrovius im. ed. (V, 449) Vitrúvij Pólio, lat. Vitruvius Polliō, rimski arhitekt, inženir in pisec desetih knjig s skupnim naslovom De architectūrā (1. stol. pr. Kr.)
Zevksis m osebno lastno ime Zevksis: Zeuxis im. ed. je bil ſmalal taku naterlih tu grosdje, de tize ſo menile, de je pravu naterlih grosdje ǀ Malar Zeuxes im. ed. je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat Zévksis iz Herakleje, gr. Ζεῦξις (konec 5. stol. pr. Kr.), slikar; → Ksevkses, → Zevsi
Zoroastres m osebno lastno ime Zoroaster (?): de bi jeſt imel taKushno strehzo, KaKor Krail Salomon … tulikain guantu, Kakor Krajl Zoroaſtres im. ed. (I/2, 195) Verjetno ni mišljen iran. verski reformator Zaratústra, gr. Ζωροάστρης (6. stol. pr. Kr.)