Tiskanje

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ageslaus m osebno lastno ime Agezilaj: Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ahias -ja m osebno lastno ime Ahija: Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Albucius m osebno lastno ime Albucij: Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius im. ed. de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio (III, 208) Verjetno je mišljen Tít Albúcij, lat. Titus Albucius (2.–1. stol. pr. Kr.), rimski pretor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aleksandrinus -na m osebno lastno ime 1. Aleksandrinec: KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski: Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Amasija m osebno lastno ime Amacja: Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu ga ſrezha General Amaſia im. ed., ter ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu (V, 24 s.) Amacjá, lat. V Amasias, hebr. Amacjáhu, duhovnik v Betelu (SP 2 Kr 12,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Amas(us) -sa m osebno lastno ime Amasis: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anaharzis m osebno lastno ime Anaharzis: Poshlushaio kaj pravi Anacharſis im. ed. (IV, 52) Anahárzis, gr. Ἀνάχαρσις, skitski plemič (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anakreon(tes) m osebno lastno ime Anakreont: Anacreon im. ed. pak en groſt vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade (IV, 399) ǀ gdu bi bil rekal, de Anacreantes im. ed. ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal (V, 518) Anakreónt, gr. Ἀνακρέων (560–478 pr. Kr.), lirski pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Antigonus m osebno lastno ime Antigon: Krajl Antigonus im. ed., kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion je umerl (IV, 412) Ni jasno, kateri makedonski kralj je mišljen, saj niti Antígon I. (306–301 pr. Kr.) niti Antígon II. (276–239 pr. Kr.) ni imel sina z imenom Alkion.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Antistenes -na m osebno lastno ime Antisten: Antiſthenes im. ed. Philoſophus pak je djal ǀ Antistenes im. ed. Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal ǀ kar ſim bral od Antiſtena rod. ed. Philoſopha Antísten, gr. Ἀντισϑένης (444–366 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, eden ustanoviteljev kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Apeles -a m osebno lastno ime Apel: zhudna tudi je bila taista tabla, na katero Apelles im. ed. Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal ǀ kadar Apelles im. ed. je bil taiſto premiſlil ǀ Xeuxes je bil poſnal Apellesa tož. ed. s' eniga ſamiga shtriha Apél, gr. Ἀπελλῆς (356–308 pr. Kr.), najslavnejši gr. slikar, prijatelj Aleksandra Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aratus m osebno lastno ime Arat: Plato pravi: de zhlovek je ena boshja shival … Aratus im. ed., de je blishna shlahta boshja (II, 351) Arát iz Sól, gr. Ἄραϑος, lat. Aratus (pribl. 315–245 pr. Kr.), gr. didaktični pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Arhelaus -a m osebno lastno ime Arhelaj: Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Arhimedes m osebno lastno ime Arhimed: Archimedes im. ed. je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Arhiméd, gr. Ἀρχιμήδης (287–212 pr. Kr.), gr. matematik, fizik in astronom iz Sirakuz

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime Ariobarcan: Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aristipus m osebno lastno ime Aristip: Ariſtippus im. ed. pak pravi (II, 508) ǀ kar je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus im. ed. Krajlu Dioniſiuſu (III, 6) ǀ Ariſtippus im. ed. Philoſophus je shlishal hualit eno Sheno, de je ſilnu lepa Aristíp iz Ciréne, gr. Ἀρίστιππος (435–355 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, utemeljitelj nauka o hedonizmu, uravnavanem po notranji svobodi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Asa -a m osebno lastno ime Asa: Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȃbna, f., Kr., pogl. babina 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȃłtica, f. dem. balta, kleine Handaxt, Št., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baluštráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwätzen, (tudi: balo-, C., bele-, Št., Kr.); — prim. balusati, balovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȃr, m. der Kolbenhirse (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barȋgla 1., f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barȋglica, f. dem. barigla; 1) majhna barigla, Kr., jvzhŠt.; — 2) majhen putrih, das Handfässchen, Štrek., Kras; Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Vod. (Pes.); das Weinfläschchen, Mur., Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beleštráti,* -ȃm, vb. impf. unsinnig, unbesonnen reden oder handeln, Lašče-Levst. (Rok.), Kr., Št.; — prim. baluštrati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Benedab -a m osebno lastno ime Ben Hadad: General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bérdiga, f. = berdija, Z., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Berodahe m osebno lastno ime Merodah: Kadar sashlishi Bobylonski Krajl Berodache im. ed., de Iſraelski Krajl Ezechias je oſdravil (IV, 211) Merodáh Baladán, babilonski kralj (SP Iz 39,1, 1 Kr 20,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bę̑rsa, f. 1) der Weinschimmel, der Kahm, Mur., Cig., Jan., C., Št.; — 2) durch Gährung verdorbener Wein, Cig., M., Kr.-Levst. (Rok.), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — der Satz im Wein, jvzhŠt.; — 3) ein nichtsnutziger, unangenehmer Mensch: ti si prava bersa! Kr.; — menda iz lat. brisa, Weintrestern, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. brati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno-Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno-Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.-Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati, dánes z bètom, jútri s psòm, ênkrat z bètom, drúgič s psòm, jeséni z bètom, pozími s pesòm, píjan kot bèt, zdàj z bètom, zdàj s psòm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan-Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf (zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bəzgáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bezníca 1., f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk-Erj. (Torb.); — prim. bezen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bias m osebno lastno ime Bijant: Ta modri Bias im. ed. pak odgovorj ǀ kakor Philoſophus Bias im. ed. ǀ krajl Bias im. ed. kateri je shabe celle tedne lovil 1. Bijánt, Βίας (okrog 570 pr. Kr.), eden sedmih modrecov iz Bijene v Joniji 2. Morda je mišljen Bijánt, Βίας, Melampov brat, vladar nad delom Argosa, o katerem piše Herodot, 2, 49.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȋglica, f. 1) der Holzsplitter, das Spänchen, Jan.; — 2) das Zündhölzchen, Cig., Jan., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bíla 1., f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. bil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bion m osebno lastno ime Bion: kar je nekadaj Bion im. ed. Philosophus djal (I/1, 126) ǀ Ta Modri Bion im. ed. tudi ſe je shpot dellal is takorshnih (III, 258) Bíon iz Borístena, Βίων (pribl. 300–pribl. 250 pr. Kr.), filozof mlajše kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birȋčka, f. das Weib des Gerichtsdieners, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȋstahar, interj. s to besedo se konji na levo ravnajo; (pravi se tudi: bistahor, Kr.; bistahare, Št.); — prim. bav. wiste her! wist! (istega pomena).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.-Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobǫ̑vnik, m. 1) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.); — 2) die Brunnenkresse (nasturtium offic.), Dict., Jan., Hip. (Orb.), C., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.-Cig.; (prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bokȃł, -ȃla, m. die Maß: b. vina, Kr.; merski b., die Messkanne, Cig.; — prim. it. boccale, der Krug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bòr 3., bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovníčevəc, -vca, m. der Schwarzbeerenbrantwein, der Heidelbeerengeist, Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

botrínja, f. 1) = botra, Dict.-Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.-Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; (voc. včasi: brate! Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bŕca, f. der Stoß mit dem Fuße, M., C., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brẹgúlja, f. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.-Valj. (Rad), Erj. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brisȃvka, f. das Abwischtuch, das Handtuch, Mur., Cig., Jan.; der Wischlappen, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Brutus -a m osebno lastno ime Brut: kadar Antoninus, inu Brutus im. ed. Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala (III, 91) ǀ Brutus im. ed., kadar je bil Antoniusa is Rimske deshele pregnal (IV, 175) ǀ On te ſerzhne Vojshake Brutuſa rod. ed., inu Caſſiusa je bil premagal (V, 109) Décim Júnij Brút, lat. Decimus Junius Brutus (pribl. 84–43 pr. Kr.), Cezarjev vojaški poveljnik in eden zarotnikov proti njemu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȗrkla,** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid-Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȗrklast, adj. ungeschickt, M., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

burkláti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt umhergehen oder sich benehmen, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bútarica, f. dem. butara, das Bündelchen; — der Palmbusch, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bȗtež, m. = butec, der Tölpel, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.-Frey. (F.); — prim. nem. (dial.) Zärrer.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cedílo Frazemi s sestavino cedílo:
ostáti na cedílu, pustíti kóga na cedílu, púščati kóga na cedílu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

céjna tudi céna -e ž cena, vrednost izražena v denarju: ſzreberni pejnez czejno KŠ 1771, 93; grob, ſteroga je küpo Ábraham zcejnom ſzrebra KŠ 1771, 360; Cêna zvéz. 24 kr. KAJ 1870, 3; cêna 3 frt 40 kr. AI 1875, kaz. br. 8; na visiso cêno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; pren. stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; Csi je Kriſztus czejna odküplenyá KŠ 1754, 114; ár je krvi czejna KŠ 1771, 93; czejna drága BKM 1789, 101; Zdrágov czejnov BKM 1789, 294

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

césar, -árja, m. 1) der Kaiser; Njegovo Veličanstvo presvetli naš cesar, Seine Majestät unser glorreicher Kaiser; turški cesar, der Großherr der Türken; — 2) eine Apfelart, Kr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cesárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik
2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c.-kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna
● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj
♦ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis

cesársko

prisl.:

cesarsko živeti

sam.:, star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cesarsko-kraljevski

Predlog

cesarsko-kraljevska cesarsko-kraljevsko pridevnik

cesarski in kraljevski

IZGOVOR: [cesársko-kraljéu̯ski]

PRIMERJAJ: c.-kr.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Cezar -ja m osebno lastno ime Cezar: Iulius Ceſar im. ed. po tem Kir je bil Afrikanerij premagal (I/2, 67) ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa Ceſſaria tož. ed., kateri enu jutru po navadi je shal na rotoush (IV, 399) Gáj Júlij Cézar, lat. Caius Iulius Caesar (100–44 pr. Kr.), rimski cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cíbora, f. die Kriechenpflaume (prunus insititia), Kr.-Erj. (Torb.), Tuš. (R.); — francoska cibora, die Mirabelle (Reine-Claude), Tuš. (R.); — prim. bav. zeibern, švab. zipper, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cȋcast, adj. aus Zits, M.; Imajo cicasta krila pa avbe zlate, Npes.-Kr.; cicasta janka, Npes. (Kor.)-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Cicero -na m osebno lastno ime Ciceron: Cicero im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie ǀ Berite cicerona tož. ed., ter bote nashli ſapiſsanu ǀ obeden nijma meni samirit, aku bom jeſt s'Ciceronam or. ed. rekal Márk Túlij Cíceron, lat. Marcus Tullius Cicerō (106–43 pr. Kr.), rimski državnik, govornik in pisec; → Tulius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cífa, f. 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; — 2) die Schlampe, Cig., C., Kr.; — prim. kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cíka 2., f. krava z belkastim hrbtom, Krn-Erj. (Torb.), Kr.; — prim. 2. cik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cíkast 1., adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

címbora, f. = cimbor, Kr.-Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — prim. cibora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cimerski prid. cimbrijski: Cimmerski im. ed. m krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal (II, 306) Címbri so bili Germani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. krenili proti jugu današnje Nemčije, v Galijo in v Španijo. Rimljani so jih dokončno premagali 101 pr. Kr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Cina m osebno lastno ime Cina: Auguſtus Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit umorit tiga puntarskiga Zinna tož. ed., kateri je vezhkrat yskal perloshnoſt Auguſta vbyti, vener je bil njemu odpuſtil (V, 593) Verjetno je mišljen Lúcij Kornélij Cína, lat. Lucius Cornelius Cinna, konzul (87–84 pr. Kr.), ki pa je deloval proti Juliju Cezarju in ne proti cesarju Avgustu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Cirus -a m osebno lastno ime Kir: Cirus im. ed. je bil Tigrana premagal ǀ Tigranes je djal h' krajlu Cirusu daj. ed. ǀ Scithia ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro, katera je bila krajla Ciruſa tož. ed. premagala ǀ Ajdouski krajl Tigranes, leta je vojsko imel s'Ciruſam or. ed. Perſianskem krajlam Kír, lat. Cyrus, gr. Κῦρος, stperz. Kuraš, perzijski kralj (559–529 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cíza 1., f. 1) die Zitze, Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

c.-kr.

Predlog

okrajšava

cesarsko-kraljevi

cesarsko-kraljevski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

c.-kr. okrajš. cesarsko-kraljevi, cesarsko-kraljevski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.-Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

crédo -a [kr] m (ẹ̑); gl. kredo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

crédo Frazemi s sestavino crédo:
kot Pilát v crédo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cȗnjar, -rja, m. der Hadernsammler, Cig., Jan., Štrek., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cúra, f. die Harnröhre (v otročjem govoru), Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čakàn 2., -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.-Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.-C.; — prim. čekan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čę̑dra, f. die hölzerne, mit einem thurmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife (= kranjščica), Kr.; kratka pipa, čedra gorjuškega dela, Zv.; kratkocevne čedre, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čeljustáč, m. ein alberner Schwätzer, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čeljustȃčka, f. eine alberne Schwätzerin, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.-C.; pren. čemerno življenje, Meg.-Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čę̑špa, f. = češplja, Cig., M., Kr.-Erj. (Torb.); — prim. nem. (dial.) zweschpe, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čȋrfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čȋžəm, -žma, m. der Halbstiefel, Cig.; — der Bundschuh, Kr.; nemam novih čižmov, Npes. (Št.)-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.-M., Valj. (Rad), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

črẹ̑vljarica, f. 1) die Schuhmachersfrau, Z.; — 2) der Schuhfetzen, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čŕtiti 2., -im, vb. impf. hassen, anfeinden, Mur., Cig., Jan., Kr.; črtim to, das ist mir verhasst, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čujèč, -ę́ča, adj. = čujen 1), Jan., Krelj, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čúra,** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čvȋčək, m. ein saurer Wein, Cig., Kr.; — pogl. cviček.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Darius -a/-ija m osebno lastno ime Darej: Krajl Darius im. ed. je bil sapovedal ǀ ti taku malu shtimash miso mojga Gospuda krajla Dariuſa rod. ed. ǀ S. Piſſmu pravi od Daria rod. ed. krajla ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu krajlu Dariuſu daj. ed. ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga Krajla Dariuſa tož. ed. Darêj I. Véliki, perzijski kralj (522–486 pr. Kr.) (SP Dan 6,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

David -a m osebno lastno ime David: David im. ed. je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata ǀ Dauid im. ed. je bil ſilnu G: Buga reshalil ǀ kaj ſe morebiti boysh Davida rod. ed. ǀ G. Bug je bil Davidu daj. ed. mojmu Prededizu oblubil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida tož. ed. ob leben perpravit ǀ Poshluſhaite tudi Dauida tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu mest. ed. ǀ lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom or. ed. reKozhim ǀ kulikukrat je ſhejna, ter pravi s'Davidam or. ed. ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti to dobruto Boshjo s'Davidom or. ed. reKozh ǀ vener bo perſilen ſposnati s'Dauidam or. ed. ǀ bote mogli riſnizhnu s'Dauidom or. ed. rezhi Dávid, hebr. Davíd, izraelski kralj (1000–960 pr. Kr.) (SP 1 Sam 16,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

degáti, -ȃm, vb. impf. 1) schleudern, Cig.; d. kaj s pračo, Cig.; — 2) hinundherbewegen, C.; rütteln, Z.; vrata dega, kdor jih ne more precej odpreti, Kr.; d. se, sich balgen, jagen, fangen u. dgl. (n. pr. o igrajočih otrocih), Cig., M., Kr.; d. se s kom o čem, disputieren, zanken, ogr.-C.; — 3) d. koga, jemandem zusetzen, ihn aneifern, C., M.; — 4) dummes Zeug schwätzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Deljenje besed »država« in »krščanstvo«

Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:

država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo

Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Demetrius -a/-ija m osebno lastno ime Demetrij: Demetrius im. ed. ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda ǀ Demetrius im. ed. nej bil ſvejt, nej bil karshenik, je bil en Ajd ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla pasheta krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria tož. ed. Rimskiga Gospuda 1. Demétrij, gr. Δημήτριος (pribl. 336–283 pr. Kr.), vojskovodja 2. Neki rimski gospod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Demokles -la m osebno lastno ime Demoklej: Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Demokritus -ta m osebno lastno ime Demokrit: Democritus im. ed. je djal, de zhlovek je ble dolshan resnizo varuat, inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ katere misly je bil Epicurus, inu Democritus im. ed. ǀ Democritus im. ed. Philoſophus je bil perſilen Sheno vſeti ǀ Jeſt menem de bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi … Democritu daj. ed., katiri je hotel, de bi vſe skuſi ſe ſmeiali Demókrit iz Abdêre, gr. Δημóκριτος (pribl. 460–370 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Demostenes m osebno lastno ime Demosten: Demoſthenes pak je djal (IV, 52) ǀ reſniza: kateru je bil tudi ſposnal Domoſthenes im. ed. (II, 392) Demósten, gr. Δημοσϑένης, govornik in državnik (384–322 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.-Valj. (Rad); — prim. depla.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dijávol, m. = hudič, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dȋmša, f. = dima, Cig., Mik., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Diogenes -na m osebno lastno ime Diogen: poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Dion m osebno lastno ime Dion: Gdu navej de ta Vuzheni, inu saſtopni Dion im. ed. skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda, kadar je vidil de ta slana, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala, kadar ta neuſmileni Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil (III, 92) Díon iz Sirakúz, gr. Δίων (409–353 pr. Kr.), filozof in državnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. diže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dljè, adv. = dalje, länger (o času), Dict., C., Mik., Kr.; kar dlje, to hujši, je länger desto schlechter, Krelj; kar dlje, tem huje, Levst. (Močv.); dlje časa, Žnid.; — weiter: ona dlje govori, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dobrovǫ́ljčək,* -čka, m. dem. dobrovoljec; — ein lustiger Bruder, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dokàj, pron. indef. (indecl.) = veliko, viel, Cig., Jan., C., Kr.; tudi: dọ̑kaj; — iz: kdo ve kaj, Kop.-Mik. (V. Gr. IV. 173.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

doklẹ̑ (dodatek k slovarju), dodaj: — tudi: wie weit? Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

doklę̑r (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — 4) so weit, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dolȃga, f. das Dazulegen, Kr.-Valj. (Rad); — eine Art der Baumveredlung (= sklad, naklad), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dȏłb, m. eine Aushöhlung: kladni d. pri stopi, Kr.; der Einschnitt an der Anwelle für den Zapfen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.-Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.-Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Domicius -a m osebno lastno ime Domicij: kadar Pompeus eno veliko vojsko je pelal v' Affrico zhes Domitiusa tož. ed. (IV, 427) Domícij Ahenobárb, lat. Domitius Ahenobarbus (1. stol. pr. Kr.), rimski konzul (54 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

domišljàv, -áva, adj. eingebildet, C., nk., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

domišljávost, f. die Einbildung, nk., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dospẹ́ti, -ẹ̑m, vb. pf. 1) gelangen: d. do vrha, M.; erreichen, C.; dospeti gozda, den Wald erreichen, Vrt.; jezikoslovstvo še ni dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, Levst. (LjZv.); — einholen, C.; — pren. opravilo je dospelo dotle, das Geschäft ist soweit gediehen, DZ.; — 2) den Bestimmungsort erreichen, eintreffen, einlaufen, Cig., Jan., nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, an den Gemeinderath einlangende Beschwerden, DZkr.; — 3) fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif werden, C.; — 5) langen, ausreichen, C.; auskommen, C.; — tudi: dospẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad); dospèm, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drȃt, m. der Metalldraht, Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad); — prim. drot, žica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drẹmàv, -áva, adj. schläfrig, Cig., Jan., Mik., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.-C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.-DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drȗg, m. 1) der Genosse, der Gefährte, Mur., Cig., Jan., nk.; der Compagnon, Cig., Jan.; — 2) der Brautführer, Hip., Mur., Cig., Jan., Kr.; Bliže bliže jezdi Šumar, Bliže bliže njega drug, Npes.-K.; družice in drugovi, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drújec, -jca, m., M., Cig., Kr., pogl. drugec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dúša (dodatek k slovarju), 2), dodaj: — tudi: das Lampendochtröhrchen, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dušník, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) das Luftloch, Guts., Kr.-Valj. (Rad); die Rauchröhre in Zimmern, C., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvojáča, f. das Zweigroschenstück (= 6 starih = 10 novih krajcarjev), Cig., Mik., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Eliahim -a m osebno lastno ime Eljakim: ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Eliakim im. ed. ǀ Eliachimu daj. ed. pak je bil dal kluzhe od Davidave hishe ǀ skuſi Iſaja Preroka je govuril h' temu Mashniku Eliachimu daj. ed. ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga Mashnika Eliachima tož. ed. Eljakím, lat. V Eliac(h)im, Hilkijajev sin, dvorni oskrbnik (SP 2 Kr 18,18, Mt 1,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Elias -a/-ija m osebno lastno ime Elija: Iosve je molil v'dolini; Elias im. ed. pak na hribu ǀ Elias im. ed. je bil velik shlushebnik Boshy ǀ ſe bere od Elia rod. ed. Preroka ǀ Ta je taista zhudna, inu shegnana Moka Eliaſa rod. ed. Preroka ǀ veſſelje je bil resodel Preroku Eliasu daj. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu daj. ed. ǀ S. Duh Mojſſeſu, Eliesu daj. ed., inu Chriſtuſu je bil noter dal, de ſe imaio 40. dny poſtiti ǀ ſo ſaurashili Eliasa tož. ed., Micheasa, inu druge Preroke ǀ poklizal ie bil … Elieſa tož. ed., kateri je bil bushiz puszhaunik ǀ ie oskerbel Elia tož. ed. Preroka ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Oblaſt v' Eliaſu mest. ed. ǀ s' Josvam ſonze na Nebu uſtanoviti, ali pak s' Eliam or. ed. te mertue oshivèti Elíja, lat. V Elias, gr. Ἐλίας, prerok (SP 1 Kr 17,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Elizeus -a/-eja m osebno lastno ime Elizej: KaKor je neKedai Eliſeus im. ed. PreroK vuprashal uno ubogo Vduvo ǀ Eliſæus im. ed. je shelel oſdravit te nesdrave vode v' tei desheli Jericho ǀ Eliſius im. ed. je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi enu malu moke ǀ kokor ſte bilij reſtargali ſaurashnike Eliſæuſa rod. ed. preroka ǀ Purgary gredò k' Eliseuſu daj. ed. Preroku ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo h'temu S. PreroKu Eliseu daj. ed. ǀ Bug je K'Eliſu daj. ed. djal ǀ Eliſeuſa tož. ed. Preroka vſyh vishah je hotel ulovit Syranſki krajl ǀ otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa tož. ed. ǀ s'kuſi Eliſea tož. ed. Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana Elizêj, lat. V Elisaeus, gr. Ἐλισαὶος, prerok (SP 1 Kr 19,16, Sir 48,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Emilius m osebno lastno ime Emilij: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius im. ed. Demophontes. Tomiſtes (II, 410) ǀ Paulus Emilius im. ed., kadar je bil cellu Macedonsku Krajleſtvu pod Rimsko oblaſt perpravil, je bil poshto preiel, de njega edini Syn je umerl (IV, 412) Pável Emílij Makedónski, lat. Paulus Aemilius Macedonicus (pribl. 228–160 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Empedokles -la m osebno lastno ime Empedokles: kokar empedokles im. ed. je menil (II, 64) ǀ lete misli je bil Empedocles im. ed. (III, 523) ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga Philoſopha Empedokla tož. ed. (V, 571) Empédokles, gr. Ἑμπεδοκλῆς (pribl. 500–430 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Epikurus m osebno lastno ime Epikur: nej ſmerti podverſhana, kokar Epikurus im. ed. je dial (II, 64) ǀ katere misly je bil Epicurus im. ed., inu Democritus (IV, 184) Epikúr, gr. Ἐπίκουρος (341–270 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Eshilus -la m osebno lastno ime Ajshil: Eschilus nej mislil na ſmert, kir je pod frai nebeſſami pozhival, vener v' tem je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo, leta is krampel ſe sdere, ter raunu na glavo Eſchilu daj. ed. pade, inu ga vbye (V, 518) Ájshil, gr. Ἀισχύλος (525/4–456/5 pr. Kr.), traged

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Eshines m osebno lastno ime Ajshin: AEſchijnes im. ed. Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu suojmu Præcepterius (I/2, 88) ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli … Kakor AEſchijues im. ed. od Socrata (I/2, 88) ǀ AEſchines im. ed. je djal, de resniza je taku mozhna de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje (V, 15) Ajshín, gr. Αἰσχίνης, (pribl. 430–360 pr. Kr.), Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Esiodus m osebno lastno ime Heziod: dobru vejm deta Stari Eſsiodus im. ed. je pustil (I/1, 177) Heziód, gr. Ἡσίοδος (7. stol. pr. Kr.), epski pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Evpolides m osebno lastno ime Evpolis (?): Elianus pishe, de kadar Eupolides im. ed. je bil umerl, njegou kojn ſe je jokal (IV, 422) Verjetno je mišljen Évpolis, gr. Εὔπολις (pred 466–po 412 pr. Kr.), pesnik, komediograf.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ezekija(s) -(as)a m osebno lastno ime Ezekija: David je molil v'puszhavi, Ezechias im. ed. v'krajlevim dvori ǀ Na leto poſhto Ezecchias im. ed. krajl ſe sazhne milu jokat ǀ Ezechia im. ed. mozhnu ſe je bil resveſſelil ǀ Ezhechias im. ed. Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia rod. ed. ǀ s'kusi vſta Preroka Ezechia rod. ed. ſim pravil ǀ Velika gnada je bila tudi Krajlu Ezechiaſu daj. ed. dana ǀ Vuprashajte krajla Ezechia tož. ed. ǀ Kadar je hotel Jſaias Krajla Ezechiaſa tož. ed. osdravit ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pohleunost v' Ezechiesu mest. ed. ǀ S. Baſilius je samerkal nad Krajlam Ezechiasam or. ed. Ezekíja, lat. V Ezechias, izraelski kralj (SP 2 Kr 18,19)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Fabricius -a m osebno lastno ime Fabricij: takrat Fabritius im. ed. sauſede eniga ſilnu velikiga slona ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu Generalu Fabriciuſu daj. ed. (III, 99) Verjetno je mišljen Fabrícij Luscín, lat. Fabricius Luscīnus (3. stol. pr. Kr.), rimski konzul.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Falaris m osebno lastno ime Falaris: Phalaris im. ed. Sicilianski Krajl en neusmilen trinoh, te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu shgati Fálaris, gr. Φάλαρις (6. stol. pr. Kr.), tiran v gr. koloniji Akragas, lat. Agrigentum, it. Grigenti, danes Agrigento na Siciliji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fantȋn, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fę́ntati, -am, vb. pf. = uničiti, Mur., Kr.; — prim. fendati, fundati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Filip(us) -pa m osebno lastno ime Filip: Philippus im. ed. pak Macedonski krajl je bil te misli, de slatu je letu nar nuznishi ǀ Philippus im. ed. ſpanski krajl ǀ ta bogaboyezhi Philippus im. ed. Diez ǀ kej ſi ti ò S. Philippus im. ed. Nerius ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Philippus im. ed. Joanno ǀ gdu je bil podvnzhil Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti, katire nje Ozha Philip im. ed. je molil ǀ Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei, S. Filip im. ed. ǀ Filip im. ed. Macedonski Krajl je vedil ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Dobruta S. Philippa rod. ed. ǀ Gliha je bil S. Philippu daj. ed. ǀ Naj li hualio krajla Philippa tož. ed. Tetrarca ǀ naprej poſtavi … S. Philippa tož. ed., inu S. Jacoba Apoſtelna ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa tož. ed. sapuſtila 1. Fílip Makedónski (382–336 pr. Kr.), oče Aleksandra Velikega 2. Fílip II. (1527–98), španski kralj 3. → Diez 4. Sv. Fílip Nêri (1515–95), apostol Rima 5. Sv. Fílip, apostol (SP Mt 10,3) 6. Fílip, četrtni oblastnik v Itureji in Trahonitidi (SP Lk 3,1) 7. Fílip, Herodov brat (SP Mr 6,17)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Filonides -da m osebno lastno ime Filonid: je bil ſturil Filonides im. ed. od kateriga pishe Manutius ǀ Filonides im. ed. je bil taku poln ſmerdezhih ran, de vſem ludem ſe je gnuſil ǀ mozhnu ſe reſerdé zheſs Filonida tož. ed. Morda je mišljen Filoníd, gr. Φιλονίδης (5. stol. pr. kr.), atiški komediograf.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fȋnka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.-Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fȋštrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. (dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

flę̑tkən, -kəna, adj. = fleten, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.-DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

frfúlja, f. 1) der Uebereilige, Blc.-C.; — 2) die Plaudertasche, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gȃča 1., f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc-Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.-Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gámbole, f. pl. baufälliges Gebäude, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič-C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.-Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Germanikus -ka m osebno lastno ime Germanik: Germanicus im. ed. Ceſſar kadar je bil v' Nemshki desheli ſrezhnu ſvoje Saurashnike premagal (IV, 175) ǀ ſerze Ceſſarja Germanica rod. ed. ſo bily v' ogin vergli (III, 306) Júlij Cézar Germánik, lat. Iulius Caesar Germānicus, rimski državnik (15 pr. Kr.–19 po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Gezi m osebno lastno ime Gehazi: Ghezi im. ed. Eliſeuſa hlapez odgovorj: Gospud ona nima otruk, satoraj bi rada eniga Syna imela (IV, 250) ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi tož. ed. (I/2, 61) Gehazí, Elizejev služabnik (SP 2 Kr 4,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

glȃdež 1., m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik-Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.-Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

globẹ̑la, f. = globel, V.-Cig., Zv., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gmȃh, m. = mir, pokoj, ogr.-C., Kr.; ne da mi gmaha, Kr.; — prim. stvn. gimah = Bequemlichkeit, Ruhe, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gobánja, f. = goban, Cig., Mik., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gǫ̑bar, -rja, m. der Schwammsammler, der Schwammverkäufer, Mur., Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad); (gobár, Mur., Danj.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Godolija -a m osebno lastno ime Gedalja: Velik faratar je bil Iſmael katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu daj. ed. povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) Gedaljá, lat. V Godolias, Ahikamov sin (SP 2 Kr 25,22, Jer 41,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

goljùf, -úfa, m. 1) der Betrüger; — 2) der Bauernstrumpf ohne Fußsack, C.; goljufe so nosili, da niso golih meč kazali, Kr., Savinska dol.; — 3) das Vorhemd, Ljub.; — 4) die Lamprete (petromyzon fluviatilis), Frey. (F.); — prim. it. gaglioffo, der Schelm, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

goljufȋvka, f. die Betrügerin, Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gomíla, f. der Erdhügel, der Erdhaufen, Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad); — der Grabhügel, Cig., Jan., nk.; — der Haufen, bes. der Misthaufen, C., Kr.; — die Flussinsel, lange Sandbank, V.-Cig., M.; — neka jed iz jajc, sira in masla, ("gomilja"?) C.; — prim. stsl. mogyla.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.-C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Gorgius m osebno lastno ime Gorgijas: Gorgius im. ed. Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù (III, 55) Górgijas, gr. Γοργίας (pribl. 485–380 pr. Kr.), govornik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

grégor, -rja, m. 1) babji g., der Weibernarr, Kr.; — 2) kožica, ki se dela na kuhanem mleku, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gúga, f. die Schaukel, Kr.-Valj. (Rad); = pl. guge, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gȗncati, -am, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln, Cig., Jan., Kr.; wackeln, C.; voz se gunca, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gúza 2., f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče-Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.-Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.-Valj. (Rad); — prim. halda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Hebreus m osebno lastno ime Hebrejski: Philo Hebræus im. ed. uprasha ǀ Sakai Philo Hebræus im. ed. pravi ǀ pravi Leo Hebræus im. ed. ǀ pravi Jeſephus Hebræus im. ed. en Judouski Rabin ǀ Hebræus im. ed. pak bere ǀ letukaj pravi Philo Hæbræus im. ed. 1. Fílon Aleksandríjski (Hebrêjski) (pribl. 25 pr. Kr.–40 po Kr.), filozof judovskega rodu 2. → Leo 4. 3. Neki rabin z imenom Jóžef

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hę̑hlja, f. der Lacher, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Heraklitus -ta m osebno lastno ime Heraklit: Heraclitus im. ed. od jokaine bò umerl (V, 518) ǀ Jeſt menem de bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi Heraclitu daj. ed., katiri je hotel de bi vſe skuſi ſe jokali, inu Democritu, katiri je hotel, de bi vſe skuſi ſe ſmeiali (V, 504) Heraklít, gr. Ἡεράκλειτος (pribl. 550–480 pr. Kr.), filozof iz Efeza

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Herodež -a m osebno lastno ime Herod: gdu nevej de Herodesh im. ed. Agripa je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ ta je bil nezhist, kakor Herodesh im. ed. ǀ Herodes im. ed. je bil sapovedal njega v'jezho poſtavit, inu k'ſadnimu glavo odſekat ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha rod. ed., Davida, Manaſſa, Iezabele ǀ Od Annasa ga pelleio h' Kaiffeshu, od Kaiffesha h' Pilatusu, od Pilatusa h' Herodeshu daj. ed., pousot je terpel tepejne, sashpotovajne, sapluvajne ǀ s'verta Getſemani k'Annasu, kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu daj. ed., inu ſupet Pilatuſsu ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha tož. ed. nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ ta hudobna Herodiades, katera v' preshoshtvi je shivela s' Krajlam Herodesham or. ed. ſvojm Shogram 1. Heród Agrípa I., lat. Herodes Agrippa (10 pr. Kr.–44 po Kr.), judovski kralj 2. Heród Antípa, lat. Herodes Antipas, četrtni oblastnik nad Galilejo in Perejo (4 pr. Kr.–40 po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Herodotus m osebno lastno ime Herodot: Takushni ſo kakor vnu drevie, kateru v'Indiah raste od katerih Herodotus im. ed. pishe (I/1, 49) Heródot, gr. Ἡρόδοτος (pribl. 490–425 pr. Kr.), zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Hilon m osebno lastno ime Hilon: Chilon im. ed. je bil odgovuril (I/1, 28) ǀ Philoſophus Chilon im. ed. je vidil, de en kmet po ſimi je perpraulal zepize, inu veianze (V, 526) Hílon, gr. Χίλων (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Hipokrates -a m osebno lastno ime Hipokrat: kakor Galenus, inu Hipocrates im. ed. vuzhi ǀ resnizhnu je djal Hippocrates im. ed. ǀ riſnizhnu je bil ſpoſnal Hijpocrates im. ed. ǀ enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu, Galenu, Hippocrateſu daj. ed. Hipókrat, gr. Ἱπποκράτης (460–377 pr. Kr.), utemeljitelj gr. zdravilstva

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.-C., Drežnica-Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. (vzhŠt.)-C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hlina, f. = hlimba, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Horacius m osebno lastno ime Horacij: satorai shiher ſemkaj poſtavim, kar Horatius im. ed. m pravi (I/1, 129) ǀ Horatius im. ed. pak je djal (IV, 292) Kvínt Horácij Flák, lat. Quintus Horatius Flaccus (65 pr. Kr.–8 po Kr.), rimski pesnik; → Oracius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.-Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Hrizip(us) -pa m osebno lastno ime Hrizip: vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa rod. ed. (I/2, 88) ǀ Carneades Philoſophus je djal od ſvojga Preceptarja Chryſippa rod. ed. (IV, 210) ǀ Careades Philosophi je bil taku hualeshen Chrijsippu daj. ed. suojmu Precepteriu (I/2, 88) Hrízip, gr. Χρύσιππος (umrl 205 pr. Kr.), stoiški filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hrȗška -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

iblájtar, -rja, m. der Zollwächter; — iz nem. "Ueberreiter", Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ȋstinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.-Mik., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) abhetzen: izgonjena živina, Kr.; — 2) i. se, das Brunften beenden, Z.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, Z.; izgonjen, verbuhlt, ausgemergelt, Cig., C., Gor.; — 4) izgonjen, läufig, Cig.; — geil, Cig.; — ausgelassen, muthwillig, Cig.; izgonjeni otroci, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izgúrati,** -am, vb. pf. = izguliti: izgurano kljuse, ein abgearbeitetes Pferd, Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izjẹ́dina, f. = izjed: mišja i., Cig., Nov.; pl. izjedine, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkȃza 1., f. 1) = izkaz, C., Kr.-Valj. (Rad); — 2) die Auszeichnung, Kr.-Valj. (Rad); — prim. skaza.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izkȃza 2., f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Izmael -a m osebno lastno ime 1. Izmael: Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael: Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail: Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izmę́ti, -mánem, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; i. se, infolge des Schüttelns und Reibens herausfallen, sich ausrühren (o žitu), Cig.; — 2) das Reiben beenden; i. proso: austreten, Cig., M., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep, überaus schön, herrlich, (spre-) Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kr.; izprelepo dišati, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jábołčar, -rja, m. 1) der Aepfelhändler, Cig.; — 2) der Aepfelmostbereiter, Kr.-Valj. (Rad); (jabolčár, Danj.-Valj. [Rad]); — 3) der Aepfelstecher (rhynchites), Erj. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jȃmnica, f. 1) die Flachsdarre, Cig.; — 2) v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani, die Rübengrube, C., Z., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jȃr 1., jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch (fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica-Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jèčmen -èna m ječmen: cena jecsmena 2 frt 80 kr AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Jehu nepreg. m osebno lastno ime Jehu: Jehu im. ed. je djal k' Iſraeliterjom ǀ je djal Jehu im. ed. h' temu folku ǀ G. Bug sapovej Krajlu Jehu daj./im. ed. Jehú, izraelski kralj (SP 1 Kr 19,16)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ję́lcegar, -rja, m. der Herzogsapfel (iz: hercegar), Kr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.-Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Jeroboam -a m osebno lastno ime Jerobeam: na tvistim mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam im. ed. sapovedal postavit dua Malika ǀ Jeroboam im. ed. ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ Ti ſi bil kakor uni hudobni Ierobaom im. ed. ǀ Kaj ſe je bilu sgodilu Krajla Ieroboan rod. ed. sheni ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu daj. ed. ǀ Ieroboama tož. ed. pregovorij ǀ Ta Iſraelſki folk, kateri je bil pod Krajlam Jeroboam or. ed. je bil Bogaboyezh Jerobeám, lat. V Ieroboam, Nebatov sin, upornik proti Salomonu in kasneje izraelski kralj (SP 1 Kr 11,26)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Jezabel(a) -le ž osebno lastno ime Jezabela: Ti, ti ſi una nesramna Jezabel im. ed., katera ſe lepotizhish, nagoto kashesh ǀ je bila loterska, inu nesramna, kakor Iezabel im. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel im. ed. ǀ pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel im. ed. reſtargali ǀ s' kuſi to greshno krajlizo Iazabel im. ed. ǀ Prekleta je bila Iezabela im. ed., ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha, Davida, Manaſſa, Iezabele rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete offertne, inu golufne Jazabele rod. ed. ǀ ie reſnizo krailize Iezabeli daj. ed. govuril ǀ kokar Iezabelo tož. ed. bodo zukali inu tergali ti paklenski pſy ǀ Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo or. ed. ǀ Te nezhiste Iezabele im. mn., bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile Jezabéla, lat. V Iezabel, Etbaalova hči in Ahabova žena (SP 1 Kr 16,31)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezȋčne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.-Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje (Goriš.)-Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Joab -a m osebno lastno ime Joab: Joab im. ed. je bil navuzhil eno Thecuitersko sheno, koku imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel zhes Abſolona ǀ Joab im. ed. General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga dellal ǀ kadar Ioab im. ed. je tu shlishal ſe je bil prestrashil ǀ Gioaba im. ed. je bil resdrashil zhes Amaſa ǀ ſe boym de ſe bò vam sgodilu kakor Generalu Ioabu daj. ed. ǀ Firsht Abſolon je vezhkrat bil poslal vabit, inu lepu proſſit Generala Joaba tož. ed. ǀ je bil poslal klizat Joaba tož. ed. Generala ǀ sakaj ti neushlishish Ioaba tož. ed. Joáb, Davidov poveljnik vojske (SP 1 Kr 1,19)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Joram -a m osebno lastno ime Joram: Kadar je krajl Ioram im. ed. te beſsede shlishal (I/1, 55) ǀ krajl Ioram im. ed. je dobru vejdil (I/1, 55) ǀ dokler ie reſnizo govuril Ioramu daj. ed. krajlu (II, 398) Jorám, izraelski kralj (SP 1 Kr 22,51)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Jozefat1 -a m osebno lastno ime Jozafat: Joſephat im. ed. je pohleunu G. Boga na pomozh klizal ǀ kadar ta mladi Joſephat im. ed. je vidil S. Barlaama ǀ Krajl Josephat im. ed. je Boga proſſil ǀ rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham … Ioſophat im. ed. ǀ pogleda s' ſvojmi miloſtivimi ozhmy na pokuro, inu poſt Joſephata rod. ed. 1. Józafat, lat. V Iosaphat, gr. Ἰοσαφάτ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,24) 2. Józafat, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Julija ž osebno lastno ime Julija: je skuſila Julia im. ed. Ceſſarja Pompeuſa Shena (IV, 381) ǀ takorshne dekle ſo bile S. Julia im. ed., S. Lubetia, inu S. Bathildis (V, 44) 1. Júlija, lat. Iulia (pribl. 76–54 pr. Kr.), hči Julija Cezarja in Pompejeva žena 2. Sv. Júlija Kartažánska, sužnja, mučena okrog 250

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Junior m osebno lastno ime de premaga apetit, kateri je imel Maximus Junior im. ed. (IV, 292) ← lat. iūnior ‛mlajši’; ni jasno, kdo je mišljen; morda Paulus Maximus (1. stol. pr. Kr.), mlajši konzul.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jȗrčək, -čka, m. = jur, Cig., C., Tuš. (B.), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jurkobȋlar, -rja, m. = kobilar, volga, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.-Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.-Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.-C., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kȃčjica, f. neki grm, Kr.-Valj. (Rad); = kačja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kȃjfati, -am, vb. impf. iz. nem. keifen, ZgD., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?

V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kako pisati »Južna železnica«?

Ali se ime železniške proge v Avstro-Ogrski lahko piše z veliko začetnico?

Primer:

V to kategorijo je bila vključena tudi proga med mestoma Dunaj in Trst, ki so jo uradno poimenovali C.-KR. JUŽNA DRŽAVNA ŽELEZNICA (Kaiserlich-königliche Südliche Staatsbahn).
Leta 1858 je bila c.-kr. Južna železnica prodana C.-KR. PRIVILEGIRANI DRUŽBI JUŽNE ŽELEZNICE (k. k. privilegierte Südbahn-Gesellschaft), ki jo je upravljala do leta 1923.

V prvem primeru bi jaz z veliko pisala samo prvo besedo kot ime proge: Cesarsko-kraljeva južna državna železnica, v nadaljevanju pa lahko tudi Južna železnica. Drugi primer je ime družbe, torej ponovno C.-kr. privilegirana družba južne železnice ali Družba južne železnice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kaldejar2 -ja m prebivalsko lastno ime Kaldejec: Kaldejery im. mn. ſo yh bily premagali (IV, 157) ǀ Vuzhij zupernio tribat Caldejerje tož. mn. (II, 257) Kaldêjci, aramejsko pleme v jugozahodni Babiloniji (SP 2 Kr 25,4)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kȃlež 2., m. 1) das Härten des Eisens, Kr.; — 2) der Löschtrog der Schmiede, V.-Cig.; — prim. 3. kaliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kambises -isa m osebno lastno ime Kambises: Bral ſim de krajl Cambiſes im. ed. je bil sapovedal eniga Rihtaria shiviga odrejti ǀ Cambyſes im. ed. Perſianski krajl on tudi je tudikain ſvojga brata Smerdenuſa ſaurashil ǀ Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa tož. ed. de je bil prevezh oster Kambíses II., gr. Καμβύσης, stperz. Kambūǰija, perzijski kralj (529–522 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kámenčkati, -am, vb. impf. mit Steinchen spielen, Kr.; tudi: k. se, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kandacis ž osebno lastno ime Kandaka (?): Gdu nevej de Naman Syrus Krajlize Candacis rod. ed. General skuſi braine Iſaia Preroka je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi vieri SP omenja le etiopsko kraljico Kandáko (SP Apd 8,27), medtem ko je bil Sirec Naaman vojskovodja aramejskega kralja (SP 2 Kr 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kantǫ̑n, m. der Canton, der Bezirk, Cig., Jan., C., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Karneades m osebno lastno ime Karnead: vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades im. ed. od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata ǀ Carneades im. ed. Philoſophus je djal od ſvojga Preceptarja Chryſippa (IV, 210) ǀ Careades im. ed. Philosophi je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu (I/2, 88) Karneád iz Kiréne, gr. Καρνεάδης (pribl. 214–129 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kastǫ̑rəc, -rca, m. der Biberhut, Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kato(n) -na m osebno lastno ime Katon: kadar v Rimi Cato im. ed. je regeral ǀ ta Modri Cato im. ed. je bil leta lepi Svit vſem dal ǀ Pravizhen kakor Cato im. ed. Uticenſis ǀ Caton im. ed. pak nej perpuſtil, rekozh ǀ Si ti morebiti shlahtnishi kakor je bil Caton im. ed. ǀ hudoben zhlovek je bil dal eno shlafernzo Rimskimu Purgarmaſtru Catonu daj. ed. ǀ Catona tož. ed. tiga Modriga je tudi edn uprashal 1. Márk Pórcij Káton, lat. Marcus Porcius Cato (234–149 pr. Kr.), rimski konzul in cenzor 2. Márk Pórcij Káton Utičán, lat. Marcus Porcius Cato Uticensis (95–46 pr. Kr.), pravnuk prejšnjega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Katulus m osebno lastno ime Katul: Julius Ceſſar je shlishal de Catulus im. ed. je piſſal zhes zhaſt, inu poshtejne niegovu, inu ene Rimske Gospe (V, 592) Gáj Valêrij Katúl, lat. Caius Valerius Catulus (pribl. 84–54 pr. Kr.), rimski lirik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kávəljčək, -čka, m. dem. kaveljc, das Häkchen, Cig., Jan., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kę́brast, adj. betrunken, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kẹ̑ha, f. der Kerker, die Keiche, Cig., Kr.; — iz nem.; prim. srvn. kîche, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kísełka, f. = kiselica 3), der Sauerampfer, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klafȗra, f. klafast človek, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kléče, -ę́ta, n. die Klippenbank, Burg.; die Sandbank, Kr. (za Savo), Savinska dol.; kléče gen. kléča, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kleomedes m osebno lastno ime Kleomed: Cleomedes im. ed. prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi (IV, 163) Kleoméd, gr. Κλεομήδης, astromom in stoik (1. stol. pr. Kr.–1. stol. po Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kleomon -a m osebno lastno ime Kleomen: Argiva ſe huali, de je bila porodila Telleſilo, katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona tož. ed. (III, 398) Kleómen I., gr. Κλεομένης, špartanski kralj (525–488 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klẹstȋłnik, m. langes, am Ende gekrümmtes Hackmesser, Svet. (Rok.); das Abästmesser, Cig., Kr., Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klẹ̑ščar, -rja, m. 1) der beim Pflügen die Pflugnarbe (klešče) hält, Cig., Kr.; tudi: klẹščár; — 2) = rogač, der Hirschkäfer, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); — 3) = rak, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klẹščáriti, -ȃrim, vb. impf. pri oranju klešče držati, Cig., Kr., Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klẹ̑štra, f., Cig., Erj., C.; nav. pl. kleštre, das Kummetholz, die Kummetklammer, Mur., Cig., C.; lesena kamba v konjskem homotu, Kr.-Erj. (Torb.); — kleštra, psovka za nerodnega človeka, Kr.-Erj. (Torb.), ali živinče, C.; — prim. bav. klöster, ki je iz slov.; prim. klešče, Erj. [Torb.].

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klinopísni klinopísna klinopísno pridevnik [klinopísni]

1.

ki je v zvezi s klinopisom 1.

1.1.

klinopisom 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑klinopis

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klobasár, -rja, m. der Wurstmacher, der Wursthändler, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — klobȃsar, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klófniti, klǫ̑fnem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, k. koga, Mur., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klofrníca, f. 1) = klafrnica 4), Levst. (Rok.); — 2) = klofuta, Mur., Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kloftáti, -ȃm, vb. impf. ohrfeigen, Mur., Kr.; — prim. klofutati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kobálja, f. 1) die ausgespreizten Schenkel des Menschen, C., Gor.-M.; v kobalji, rittlings, Zora; — die Häckse, Kr.-Valj. (Rad); med kobaljami = med nogami, Gor.; — 2) zweischenkliger Ast, der Zwiesel, zweischenkliges Holz, Cig., Jan., C., Gor.-M.; v kobalji je začel gniti hrast, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kǫ̑cna, f. eine Kette, um das Vieh an die Krippe zu binden, V.-Cig., M., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kodrljáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, k. se, sich kräuseln, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kodrus m osebno lastno ime Kodros: Vus ſvejt ſe je zhudil, de Codrus im. ed. Krajl, de bi od pogubleina ſvojo Grekish deshelo reshil ſam volnu ſaurashnikom ſe je bil podal (IV, 476) Kódros, gr. Κόδρος, zadnji legendarni atenski kralj (11. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.-LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.-C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. (astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kolobǫ́cija, f. 1) das wirre Durcheinander, der Wirrwarr, das Chaos; — 2) das Schlaraffenland, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komȃrča, f. der Klumpfuß, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

komáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = komarati, Jan.; delal in komaril je okrog svoje hiše, Vrt.; — 2) ubožno in slabo živeti, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) beim Kartenspiel zusehen, LjZv., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.-Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.-Štrek. (Let.); — prim. popava.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konjár, -rja, m. 1) der Rosshirt, der Pferdeknecht, der Pferdefuhrmann, vzhŠt.; — 2) der Pferdehändler, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) eine Art Schuhnagel, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

konoplję́nka, f. 1) butarica iz obeljenih, suhih stebel konopljenih, s katerimi si svetijo, BlKr.; — 2) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kópa 1., f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kopčáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) schnallen, koppeln, Cig., Jan.; — 2) treten: petelin kopča kokoš, Cig., Kr.; — 3) k. se, sich paaren, sich begatten (von Vögeln), Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kopicljáti, -ȃm, vb. impf. = z debelimi lešniki (izbijači) kopice lešnikov izbijati (igra), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kopúlja, f. eine schmale Haue, Z., Kr.-Valj. (Rad); die Reuthaue, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kóra, f. die Rinde, die Kruste, Habd.-Mik., Cig., Jan.; trši kot kora, Kr.-Valj. (Rad); — gefrorene Erdscholle, C.; die Eisscholle, Guts., Mur., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

korbár, -rja, m. der Korbflechter, M., Danj.-Valj. (Rad); — kǫ̑rbar, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Koriolan -a m osebno lastno ime Korijolan: Venturia tiga sloutnoga Generala Coriolana rod. ed. ſvoiga Synu ſerze prezej je bila omezhila (III, 370) Korijolán, lat. Coriolānus Marcius (5. stol. pr. Kr.), legendarni junak

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

korȋtnica, f. 1) die Mulde, Levst. (Cest.); — 2) der Trogdeckel im Schweinstall, Cig., Jan., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — 3) pl. koritnice. die Fiedel, eine schlechte Violine, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kosítər, -tra, (-tera, -terja), m. das Zinn, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; (nav. das Weißblech, Mur., Kr.-Cig., Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kosmáč, m. 1) ein bärtiger Mann, der Rauhbart, Cig., Štrek.; — ein rauhhaariges Thier, SlN.; — 2) der Lederapfel, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.-Erj. (Torb.); — = kosmača, die Stachelbeere, Medv. (Rok.), Josch; — 3) der Bestoßhobel, der Rauhhobel, V.-Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kosmúlja, f. 1) die Flocke, Cig., Jan.; snežna k., die Schneeflocke, ZgD.; — 2) der Fuchs, Jarn., Rib.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — 3) die Stachelbeere (ribes grossularia), Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kọ̑st, -ȋ, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.-C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kostanjíčevina, f. = kostanjičevje, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.-Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

košatȋja, f. die Aufgeblasenheit, die Hoffart, Nov.; košatija visoko hodi, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kóza,* f. 1) die Ziege; za jalovo kozo se kregati, Krelj; ne more biti koza cela in volk sit, Npreg.-Levst. (Beč.); Bog uže ve, kateri kozi rog krati, Npreg.-Levst. (Zb. sp.); divja k., die Gemse (antilope rupicapra); — 2) verschiedene Vorrichtungen: ein Gestell bestehend aus einem Holzbalken mit vier Füßen: der Holzbock, der Sägebock der Zimmerleute, Böttcher u. dgl., V.-Cig.; der Gerüstbock, Dol.; — der Voltigierbock der Turner, der Barren, Cig. (T.), DZ., Telov.; — der Feuerbock, Cig.; — das Gestell eines drehbaren Schleifsteins, C.; — das Fußgestell des Webestuhls, Bolc-Erj. (Torb.); — das Brückenjoch, Nov., SlN.; — die einfache, dachlose Garbenharfe, Poh.-C.; — eine mit Haken versehene Stange über dem Feuerherde, V.-Cig.; — der Schrotbock oder Schragen zum Auf- und Abladen von Lasten, Cig., C., Dol.; — podkovna k., der Feilbock der Hufschmiede, DZ.; — ein Ständer oder Pflock mit Stützen, V.-Cig., C.; — hölzerner Dreifuß, M.; kozo bíti, den Dreifuß schlagen (ein Spiel), Cig., Dol.-Levst. (Rok.); — eine irdene Pfanne auf Füßen, Cig., C., Kr.; — 3) pl. koze, die Pocken; koze staviti, cepiti; die Blattern; v kozah biti, koze imeti, die Blattern haben; (vsled napačnega tolmačenja nemške besede "Pocken"?); pogl. osepnice.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kozíca 1., f. 1) dem. koza; — divja k., weibliches Gemskitz, Levst. (Nauk); — 2) die Heerschnepfe, die Beccassine (scolopax gallinago), Cig., Jan., C., M., Frey. (F.); — (die Moorschnepfe, Erj. [Ž.]); — 3) der Feuerbock, Jan.; — der Dreifuß, M., C.; das Röstgestell, Cig.; — die irdene Bratpfanne mit drei Füßen, die Casserolle, Cig., M., C., Kr.; — eine Art Spinnrad, C.; — 4) = orehovo jedrce, Valj. (Rad); — der Tannenzapfen, C.; — 5) ajdovi snopi v kopo zloženi, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 6) der Zwickel (bei Hemden, Strümpfen usw.), V.-Cig., Jan., C., Rihenberk, Lašče-Erj. (Torb.); kozice vstavljati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) kózice, die Blattern, Dict., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kozína, f. das Ziegenfell, Mur., Cig., C., Ravn.; das Ziegenfleisch, Z.; — 2) die Ziegenwolle, Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 3) der Ziegengeruch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kozǫ̑ra 1., f. ein kleines Rindenkörbchen für Erdbeeren, Mik., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.-Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kr simbol

simbol za kemijski element kripton

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Kr, simbola za element ↑kripton

Kr

Predlog

Kr samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kripton

IZGOVOR: [kə̀rə̀], rodilnik [kə̀rə̀] in [káêr], rodilnik [káêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

KR

Predlog

KR samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Kranj

IZGOVOR: [kə̀rə̀], rodilnik [kə̀rə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kr -- [kaèr] m, simb. (ȅ) kem. kripton

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

KR -- [kərə̀] m, simb. (ə̏) Kranj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kr. okrajš. krajeven; kraljevski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krajȋnski, adj. 1) Mark-: kr. župan, der Markgraf, Cig. (T.); — 2) zur Gegend gehörig: po krajinski navadi, DSv.; tudi: krájinski, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kraljévi -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kralje: razkošni kraljevi dvorci; kraljevi prestol; mogočna kraljeva krona / kraljeva moč, oblast / izhaja iz kraljevega rodu / cesarsko-kraljevi [c.-kr.] uradnik uradnik v avstroogrskem cesarstvu / v nagovoru vaše kraljevo veličanstvo
// zelo velik, obilen; kraljevski: dobil je naravnost kraljevo plačilo
● star. kraljeva roža Blagajev volčin
♦ min. kraljeva voda mešanica solne in solitrne kisline, v kateri se topi zlato; šah. kraljevi gambit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krásta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Krasus m osebno lastno ime Kras: De bi jest ſi sadubil vezh prehodiſha, Kakor Kajl Craſsus im. ed. (I/2, 95) ǀ kaj pomaga, de Marcus Craſsus im. ed. je tulikajn blaga imel (II, 410) Márk Licínij Krás, lat. Marcus Licinius Crassus Dīves (pribl. 115–53 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Krates m osebno lastno ime Krates: ſfary en Ajdouski Vuzhenik Crates im. ed. imenovan (I/2, 156) ǀ Philoſophus Crates im. ed. kateri je v'morje metal ſvoje blagu (II, 516) ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates im. ed. Philoſophus (V, 374) Krátes iz Téb, gr. Κράτης (pribl. 360–280 pr. Kr.), filozof kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krȃvjica, f. neka strupena goba, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krȃvša, f. 1) = krava, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), C., Konjice-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krȃvžica, f. dem. kravža; kleines Trinkglas, Meg., C.; — der an der Wand hängende Weihwasserbecher, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kr̄cati1 -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kresílọ, n. das Feuerzeug, der Feuerstahl, Mur., Cig., Jan., Ravn., Met., Kr.-M.; zračno k., pneumatisches Feuerzeug, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kresus -a m osebno lastno ime Krez: De bi jest ſi sadubil vezh … deneriu, Kakor Creſsus im. ed. ǀ Creſſus im. ed. je bil sposnal, de Solon je njemu resnizo govuril ǀ kakor de bi ti imel vſe shazhe Krajla Creſſuſa rod. ed. ǀ on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa rod. ed. ǀ vezh vredn kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa rod. ed. ǀ sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi, kakor vſe slatu krajla kreſuſa rod. ed. ǀ Krajl Darius je bil Creſſusa tož. ed. premagal Kréz, gr. Κροὶσος, lidijski kralj (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krezúlja, f. abgeschlagener grüner Zweig, Kr.-Valj. (Rad); — prim. kozúlja 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krgišče

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krípton kríptona samostalnik moškega spola [krípton]

žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Kr

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. krypton, nem. Krypton iz nlat. krypton, iz gr. krýptos ‛skrit’

krípton -a m (ȋ)
kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Kr: s kriptonom polnjene žarnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krípton -a m, snov. (ȋ) kem.; prim. Kr

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Krístus -a m (ȋ) rel.
1. učlovečeni Bog: Kristus in apostoli; ko se je vrnil, je bil kakor Kristus bled, shujšan / Jezus Kristus
● star. v četrtem stoletju po Kristusu [po Kr.] pri štetju let našega štetja, po našem štetju
// kip ali podoba, ki tega predstavlja: z okorno roko izrezljani Kristusi
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: Kristus, ali je to mogoče
b) strah, vznemirjenje, obup: Kristus, kaj bo iz tega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Kristus

Predlog

Kristusa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime

učlovečeni Bog

v prenesenem pomenu kip ali podoba Kristusa

IZGOVOR: [krístus], rodilnik [krístusa]

BESEDOTVORJE: Kristusov

PRIMERJAJ: pr. Kr.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.-Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Krotoniata m osebno lastno ime iz Krotona: Sim bral de Milon Crotoniata im. ed. je bil velik kokor en Ris Mílon iz Krótona (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet; → Milo(n); → Kretensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kȓpež, m. das Flickwerk, Z.; krpež, trpež kočo obdržava, Npreg.-Kr.; tudi: krpèž, -ę́ža, LjZv., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krȗgla, f. der Krug, Meg.-Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kúkavičən, -čna, adj. = kukavičji, Z., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kùkorica in kùkorca -e ž koruza: Kukorica je 'ze dolisztrgana KAJ 1870, 28; i tam sze kukorca poszühsila AI 1875, kaz. br. 8; cêna kukorce 2 frt 60 kr. AI 1875, 8; polevavsi kukorco AI 1875, kaz. br. 8; vu kukorici vnogo kvára zroküvano AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kumrnják, m. magerer Mensch, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.-Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kǘpiti -im dov. kupiti: Küpiti Venni KM 1790, 95; tákse kose küpiti, ka nede potrêbno vcselé bujti AI 1875, kaz. br. 8; jeli idoucsi küpimo za dvejſztou ſzodouv krüha KŠ 1771, 121; naj idoucsi vu veſznicze, ſzi küpijo hráno KŠ 1771, 48; idite bole k-Odávczom i küpte ſzi ga KŠ 1771, 84; Küpte mi potrebne knige KAJ 1870, 23; kaj bi kaj hráne küpili KŠ 1771, 274; nyivo ſzam küpo KŠ 1771, 220; küpo je nyivo ono KŠ 1771, 46; küpili ſzo za nyé edno nyivo KŠ 1771, 93; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; küpile ſzo zácsimbo KŠ 1771, 154; pren. i küpo ſzi náſz Bougi ſztvojov krvjouv KŠ 1771, 776
kǜpleni -a -o kupljen: Psenice je cêna na szprotolêtje küplene je 5 frt 10 kr. AI 1875, kaz. br. 8; pren. Za drágo czejno ſzte küpleni KŠ 1771, 503; ti ſztou ſtirideſzét ſtiri jezero, ki ſzo küpleni od zemlé KŠ 1771, 791; Po Kriſztusi ſzo küpleni SŠ 1796, 164
kǜpleni -a -o sam. kupljeni: vnogo lüdsztvo, ki z-küplenim okladjeni domo odhájali KAJ 1870, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kȗpščina, f. der Kaufschilling, die Kaufsumme, Cig., Jan., DZ., Kr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kȗrjica, f. 1) die Hühnerfeindin: lisica k., Jan. (Slovn.); — 2) die Hühnerlaus, der Federling (menopon pallidum), Solkan-Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) die Nieswurz (helleborus niger), Kr.-Valj. (Rad), Tuš. (R.), Nov.-C.; = kurja smrt, C.; (das Schneeglöckchen, Cig.; — das Märzveilchen, C.); — 4) das Hühnerauge, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) das Hühnerhaus, Mur., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kúza, f. die Hündin, Volk.-C., M., Kr.-Valj. (Rad); — prim. 2. kusa.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kúža, f. = kužek, Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kȗžək, -žka, m. kleiner Hund, Mur., Cig., Jan., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lakȃt, -ktà, -ktȗ, (nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.-Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.-Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu-Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; (dual., pl. laktȋ [laktȋ, lehtȋ], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu-Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Savinska dol.; v lakotnici ga bode, — Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lanȋščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.-Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

látovski, adj. l. jezik, eine Art Gaunersprache, Kr.; (n. pr. lantje-fate lazte-pate, lah-strate le-grete = fantje pazite, strah gre, LjZv. II. 732.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

láze, f. pl. = 1. laz 1), M., C., Kr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lę́ca 1., f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lemenȃt, m. = alumnat, Erj. (Izb. sp.), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lemenȃtar, -rja, m. der Priesterhausalumne, Erj. (Izb. sp.), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lepátika, f. die Frömmlerin, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lẹsę̑n 1., adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lẹ̑tnica, f. 1) der Jahreswuchs, der Jahresring (an Bäumen), Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; — 2) der einjährige Zweig, Cig.; — 3) weibliches jähriges Thier, V.-Cig., Jan.; — 4) das Jahresgedächtnis, der Jahrestag, Dict., Jan., M., Krelj; — 5) die Jahreszahl, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 6) pl. letnice, Ostern, Mur., Luče (Št.)-Erj. (Torb.), SlGor.; — 7) pl. letnice = kronika, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lę́ža 1., f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ličȋłnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Ptuj; lintvur, Ormož-Kres); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lípan, m. die Aesche, der Asch (salmo thymallus), Mur., Cig., Jan., C., Kr.-Frey. (F.), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lípanəc, -nca, m. = lipan, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Livija -e ž osebno lastno ime Livija: kadar Ceſſariza Livia im. ed. Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie rod. ed. shtikana ǀ Ceſsar nej nihdar Livij daj. ed. obene rezhy odpovedal ǀ premislite Livio tož. ed. Ceſsarizo Lívija Druzíla, lat. Livia Drusilla (58 pr. Kr.–29 po Kr.), žena cesarja Oktavijana Avgusta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Livius m osebno lastno ime Livij: Celtarski krajl Livius im. ed., kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati ǀ taku pishe Titus Livius im. ed. ǀ Titus Livius im. ed. huali kupzhio 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Tít Lívij, lat. Titus Livius (59 pr. Kr.–17. po Kr.), rimski zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lǫ̑pa, f. das Vorhaus, die Laube (meist sich an ein Haus oder ein anderes Gebäude anschließend), Mur., Cig., Jan.; v lopi pred hišo pijo pivci, Dol.; pred starimi cerkvami se pogostoma nahajajo lope, Kr., Tolm.; die Vorhalle, Cig., Dalm.; — pasja lopa, die Hundshütte, Jurč.; — = veža, jvzhŠt.; — (govori se tudi: lovpa, lojpa); — iz nem. Laube.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Lucius m osebno lastno ime Lucij: tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius, inu Lucius im. ed. Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ Livius pak pishe de nekadaj v' Rimi ſo taku shtimani bily kmety, de vezhkrat ſo yh sa nyh Purgar Maſtra isvolili, edn leteh je bil Lucius im. ed. Quintus (IV, 419) ǀ Luccius im. ed. Silla veliku dny spured v'Rimi je spishal vus folk (I/2, 67) 1. Lúcij Avrélij Vêr, lat. Lucius Aurelius Verus, rimski cesar (161–169) 2. Lúcij Kvínt Cincinátus, lat. Lucius Quintus Cincinnātus (pribl. 519–po 439 pr. Kr.), rimski državnik 3. Lúcij Síla, lat. Lucius Silla, vojskovodja, ki je leta 89 pr. Kr. zavzel Pompeje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lȗkati 2., -kam, -čem, vb. impf. trinken, saufen (šaljivo), Cig., Jan., Kr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Lukrecija -e ž osebno lastno ime Lukrecija: lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety daj. ed. Rimski Gospej (IV, 16) Lukrécija (5. stol. pr. Kr.), žena Tarkvinija Kolatina; → Lugrecija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Lukrecius m osebno lastno ime Lukrecij: kakor Lucretius im. ed. pishe (IV, 344) Tít Lukrécij Kár, lat. Titus Lucretius Carus (pribl. 96–pribl. 55 pr. Kr.), rimski filozof in pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lȗla, f. die Tabakspfeife, Cig., Jan., C., Kr.; tudi: lúla, Dol.; — hs. iz tur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lúštrek, m. das Liebstöckel (levisticum off.), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Kr.-Levst. (Rok.); (lustrak, Josch); — prim. srlat. lubisticum, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

máčica 2., f. = matica, die Bienenkönigin, der Weisel, Mur., Cig., Jan., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȃh 2., mȃha, mahȗ, m. 1) das Moos; islandijski m., isländisches Moos (sphaerococcus crispus), Tuš. (B.); = bohinjski m., Cig., C.; = grenki m., C.; — 2) = barje, das Moor, der Morast, Cig., Nov., Ig; = pl. mahovi, Cig.; — 3) die Haarfedern junger Vögel, Cig.; die Flaumfedern: gosi dajo perje in mah v pernice, Ravn. (Abc.); — der Milchbart, Cig., Jan.; — ima še mah za ušesi = er ist noch nass hinter den Ohren, Met., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

málin 2., m. = mlin, die Mühle, Alas., Cig., Jan., Kr., Prim.; suhi m., die Dampfmühle, Ljub.; — prim. stvn. mulīn iz it. mulino, Mühle, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

málinar 2., -rja, m. = mlinar, der Müller, Dict., Cig., Jan., Jurč., Npes.-K., Kr.; nav. malnar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȃłta, f. der Mörtel, der Bewurf, Cig., Jan., DZ., Kr., Prim.; — prim. it. malta, Mörtel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Manases -sa m osebno lastno ime Manase: Manaſses im. ed. je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ Manaſſes im. ed. je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil ǀ ſe bere od Krajla Manaſſa rod. ed. ǀ neuſmilenoſt Manaſsa rod. ed., offert Nabukadonoſoria ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob Effraimu, inu Manaſſu daj. ed. dal ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost Boshjo, katero G: Bug je bil iskasal Krajlu Manaſsu daj. ed. 1. Manáse, Elizejev sin, izraelski kralj (SP 2 Kr 20,21) 2. Manáse, lat. V Manasses, gr. Μανασσῆς (SP 1 Mz 41,52), Jožefov prvorojenec; → Manasa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Mariamnes ž osebno lastno ime Marijamna: Sa ſrezhnishi bi ſe shtimala una shenska perſona kakor Mariamnes im. ed., katiro sa ſvojo Neveſto je bil isvolil en Ceſſar, de ſi lih ona je bila hzhi eniga kmeta (V, 461) Marijámna, lat. Mariamne, žena, s katero se je 38 pr. Kr. poročil Herod Veliki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȃvčica, f. dem. mavka; 1) das Kätzchen auf Bäumen, Z.; — 2) das Pfriemengras (stipa pennata), Knežak (Kr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȃvka, f. 1) das Flaumköpschen des abgeblühten Löwenzahnes, Kr.-Valj. (Rad), Levst. (Rok.); — der Pflanzenflaum, C.; — 2) eine Art Windblume (anemone montana), Dutovlje (Kras)—Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȃvrah, m. die Maurache, der Morchelschwamm, Cig., C., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Meander m osebno lastno ime Menander (?): Kakor je dial Meander im. ed. (V, 386) Verjetno je mišljen Menánder, gr. Μένανδρος (342–292 pr. Kr.), atenski dramatik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

məčkȃł, m., Kr., pogl. mečkalo 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

medeníca 2., f. 1) der Brandregen: m. rosi, der Brandregen fällt, Cig.; — 2) langblumiger Waldmeister (asperula odorata), M., Kr.-Valj. (Rad); — 3) = mednica, die Honigbirne, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Medpovedna priredja

Zanima me, kdaj se uporablja medpovedno priredje, ki je na kratko predstavljeno v Toporišičevi slovnici na strani 650/651. Za stavčna priredja so nam v šoli rekli, da naj ne začenjamo stavkov s prirednimi vezniki, kot so: toda, zato, in ... Pa tudi v slovnici na strani 647 piše tako. V medpovednem priredju pa se povedi začnejo z vezniki: ali, toda, zato, in ... Zanima me še, kdaj torej lahko uporabljam medpovedna priredja in začnem nov stavek z veznikom. Sprašujem pa se tudi za podredja, če je kakšno pravilo, ali lahko stavek kar prosto začnemo s podrednimi vezniki. Prosim, če mi navedete še kakšne primere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Megakl(es) -la m osebno lastno ime Megakles: uni is imenam Alemeon, Syn tiga Purgaria Megakla rod. ed. v' tem meſti Delphi (V, 486) Morda je mišljen Mégakles, gr. Μεγακλῆς (6. stol. pr. Kr.), ki pa je bil atenski državljan, živeč v izgnanstvu; → Alemeon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

məglíca, f. dem. megla; 1) das Nebelchen; Na lepi ravnici Meglica stoji, Npes.-K.; — pl. meglice, die Lämmerwolken, Cig.; — 2) der Nebelfleck (astr.), Cig. (T.); — tudi: məglicà, Kr.-Valj. (Rad), in méglica, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mẹhúta, f. die leere Haut der Insectenpuppe, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

méjica, f. dem. meja, Kr.; mejíca, Valj. (Rad); — mejíca, die Grenzlinie, Mur.; der Grenzrain, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mekína, f. die Getreidehülse: reso noseči mešiček (luščina), v katerem tiči žitno zrno, Tolm.-Štrek. (Let.); nav. pl. mekine, die Kleien: luščine od žita, ki se v stopah pha, posebno od prosa, Kr.; tudi: luski od lanenih glavic, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

meljár, -rja, m. der Mahlgast, Cig., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

məncáti, -ȃm, vb. impf. 1) reiben; perilo m.; oči si m.; — zerreiben, Štrek.; zerknüllen, C.; — 2) mit den Füßen austreten: proso m., Št.; — 3) kleinschrittig gehen: hitro je mencal po gazi proti vasi, Jurč.; — 4) unruhig sich bewegen, wetzen, Mur., C., Z.; — nicht vorwärts kommen, nicht zum Entschluss kommen, zögern, Štrek., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mənə̀k 1., -nkà, m. 1) die Aalraupe, die Quappe (lota vulgaris), Cig., Jan., Mik., Erj. (Torb.), Kr.; (— = kapelj, der Gropp, Goriš.-Erj. [Torb.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Menenija -a m osebno lastno ime Menenij: Menenia im. ed. kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa milu ſe ie iokol (II, 564) ǀ ſim bral od agrippa, kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia rod. ed., inu leta ſe ie bil Rimski goſpodi ſameril, ſatorai ſo bily ſapovedali berizhom, inu rabelnom menenia tož. ed. … na drobne koſſize reſekat (II, 563) Verjetno je mišljen Menénij Lanát Agrípa, lat. Menenius Lanātus Agrippa (6.–5. stol. pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

məžúr, -úrja, m. das Bild, das sich in den Augen bildet, wenn man sie schließt, nachdem man in die Sonne geschaut hat, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

məžȗra, f. češpljevec, kuhane češplje z narezanim kruhom, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Milo(n) m osebno lastno ime Milon: Sim bral de Milon im. ed. Crotoniata je bil velik kokor en Ris (V, 262) ǀ Milon im. ed. Cretenſis do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ǀ mozhni kakor Milo im. ed., kateri s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal (IV, 163) Mílon iz Krótona, gr. Μίλων (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Mitridates -ta m osebno lastno ime Mitridat: Bayerlink pak piſſe zhuda od ſpomina Krajla Mithridates im. ed. imenovaniga, kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel, ter on vſyh ſvojh deshel je jeſike ſnal (V, 327) ǀ En jelen je vahtal kadar krajl Mitridates im. ed. je spal (IV, 353) ǀ Svetonius shpotliu piſhe od krajla Mitridata rod. ed., kateri s'eno ſamo sapuvidio je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati (I/2, 165) Mišljen je Mitridát VI. (132–63 pr. Kr.), pontski kralj (120–63 pr. Kr.), manj verjetno partski kralj Mitridát I. (171–137 pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȋznica, f. 1) die Tischlade; — 2) der Tischlappen (zum Abwischen des Tisches), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mlȋnarica, f. 1) die Müllerin; — 2) neka ptica, Bolc-Erj. (Torb.); = pustolka, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mlȋtva, f. der Gold-, der Silberschaum, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

modēl, m. kalup, das Modell, Cig. (T.), Žnid.; modele delati, modellieren, Cig. (T.); — tudi mǫ̑dəł, -dla, po nem. das "Model", Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mórski 2., adj. Alp-; morska noga, der Alpfuß, der Drudenfuß, das Pentagramm, Št.; morska kost, das Ueberbein (ein Knochenauswuchs), Cig., Kr., Št.; — prim. mora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mozȋrje, n. das Moor, Kr.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

možȃnəc, -nca, m. = možak, Kr., Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.-Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče-Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.-DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc-Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȗrčək, -čka, m. 1) dem. mur; der Ohrring der Männer mit einem Mohrenkopf, Kr.; — 2) Name eines schwarzen Thieres; — die Feldgrille, Cig., Jan., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, Celjska ok.; — 3) die Feldgrille (gryllus campestris), (nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mȗšnica, f. 1) das Fliegengift, Cig., Jan.; — 2) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kr.-Valj. (Rad), SlGor.; — das Glas- oder Wandkraut (parietaria), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

múžəlj, -žlja, m. 1) das Schwartenbrett, Cig.; — 2) omlačen snop, BlKr.; — 3) die Nudel, Kr.-Valj. (Rad); pl. mužlji, die Nudeln, Pohl., V.-Cig., Jan.; — prim. 2. muzec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mužę́vnost, f. die Saftfülle (der Bäume), Mur., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Naaman -a m osebno lastno ime Naaman: Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Nabot -a m osebno lastno ime Nabot: s'feratarsko kvnshtio ie bila Nabothu daj. ed. vinograd vſela ǀ ie bil vſel eno nyvo timu kmetu Nabothv daj. ed. ǀ krajl Acab, inu krajliza Iezabel ſo bily Nabotha tož. ed. vbyli ǀ Acab ſapovej Nebatha tož. ed. vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi Nabót, Jezreelec, ki je imel vinograd poleg palače kralja Ahaba (SP 1 Kr 21,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Nabukodonozor -ja m osebno lastno ime Nebukadnezar: krajl Nabukodonoſor im. ed. ſvoj peld je bil ſturil s'zhistiga slata ǀ Nabukodonoſar im. ed. je shlishal en glaſs is Nebeſs ǀ velik greshnik je bil Krajl Nabukadonoſor im. ed. ǀ je vidil Krajl Nabukodonosor im. ed. ǀ Preuſeten, Kakor Nabukodonoſsor im. ed. ǀ Niketeri pak ſo kakor Krajl Nabuchodonoſor im. ed. ǀ krajl Nabukadonosar im. ed. je bil sapovedal ǀ Kar prezej Nabukadonosor im. ed. ta nar garshi spaka rata ǀ nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja rod. ed. molit ǀ od Krajla Nabukodonoſaria rod. ed. ſtoij piſſanu ǀ Leto resnizo poterdim s' Exempelnam Krajla Nabukodonoſria rod. ed. ǀ offert Nabukadonoſoria rod. ed. ǀ gdu nevej de tudi ſaine … krajla Næbukadonoſoria rod. ed. ſe ſo bile dopolnile ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju daj. ed. ſvetval ǀ ſe je bilu Krajlu Nabukodonoſarju daj. ed. prikasalu ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja tož. ed. ǀ tiga mogozhniga Krajla Nabuchodonosaria tož. ed. veno ſtrashno shivino je preobernil ǀ dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga Krajla Nabuchodonoſoria tož. ed. Nebukadnézar II., lat. V Nabuchodonosor, babilonski kralj (605–562 pr. Kr.) (SP 1 Kr, 24,1, Jer 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Nabuzardam -a m osebno lastno ime Nabuzaradan: Pagninus pravi de Nabuzardam im. ed. je bil Capitan teh kuhariou ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam im. ed. konzha tempel te dushe ǀ sa Generala te vojske je bil poſtavil Nabuzardama tož. ed. (V, 183) Nabuzaradán, lat. V Nabuzardan, poveljnik Nebukadnezarjeve vojske (SP 2 Kr 25,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naglúšən, -šna, adj. = nagluh, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nagŕniti, -gŕnem, vb. pf. anscharren, zusammenscharren, zusammenhäufen, Cig., Jan., Kr.; n. si denarjev, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nahváliti, -im, vb. pf. 1) genug loben, Z.; nisem ga mogel n., Kr.; — 2) n. se, des Lobens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) n. na kaj, an etwas anlaufen, anprallen; — auf jemanden o. etwas stoßen, gerathen, jemanden antreffen; n. na družbo znancev; naletel je na mnogo ovir, er stieß auf viele Hindernisse; — tudi: n. koga, kaj, C.; naletel sem ga, ko je hruške kradel, Kr.; — naletel je, er ist übel angekommen; — 2) n. se, sich treffen, vorfallen, Cig., M.; naletelo se je tako, Tolm.; — 3) n. se, sich satt fliegen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

náloka, f. v mlinu oni klini na preslici, za katere se palci notranjega kolesa love, da tako sučejo kamen, Kr.-Valj. (Rad), Ig, Laško (Št.); (= náloki, m. pl., Poh.); — prim. laloka 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nálovka, f. = naloka, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napéljati, -pę́ljem, in: -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) = navoziti, zusammenfahren, anfahren, Cig., Kr.; — 2) eine Leitung herstellen, leiten; vodo kam n.; n. nit, den Faden einfädeln, C.; n. osepnice, die Pocken einimpfen, vzhŠt.-C.; — n. besedo na kaj, das Gespräch auf etwas lenken; n. govorico, Erj. (Izb. sp.); — einleiten, veranlassen; moja babnica ima tako napeljano, da vse zve, Jurč.; — anleiten, anstiften; n. koga k čemu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [Št.]-Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.-Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk-Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht (z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naplésti, -plétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge flechten; veliko jerbasov n.; — eine gewisse Menge stricken; deset parov nogavic n.; — 2) bekränzen: oltar n. z venci; lepo napletena podoba; — 3) zuwege bringen, zustande bringen, anzetteln, anstiften, einfädeln, Cig.; ženitev n., C.; — n. komu, einem arg mitspielen, Cig.; — na to je napleteno, es ist darauf angelegt, Cig.; — 4) durchprügeln, durchpeitschen, Z., Let.; — 5) n. jo kam, irgendwohin enteilen, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napustíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig nachlassen (z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) (bei einem Kleide) durch Auftrennen des Eingeschlagenen länger oder breiter werden lassen, auslassen, Cig., M., Z.; n. kiklo, Kr.; — verigo za en člen n., die Kette um ein Glied schlaffer spannen, Dol.; — 3) ausladen, hervorstehend machen (arch.), Cig.; napuščena streha, das Wettervordach, Levst. (Pril.); — napuščen kot, vorspringender Winkel, V.-Cig.; — 4) = pustiti, da nateče, anlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — n. papir, das Papier tränken, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

napúščati, -am, vb. impf. ad napustiti; 1) ein wenig nachlassen (z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) auslassen (bei den Schneidern), Cig., Jan., Kr.; — 3) hervorstehend machen, ausladen (arch.), Cig.; — 4) anlassen: n. vodo, Cig. (T.), C.; n. vodo na gredice, Erj. (Min.); — n. glas, anschwellen lassen, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

našę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., Štrek., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

naštúliti, -štȗlim, vb. pf. 1) napraviti kaj, da ima štulo, da je štulasto, aufthürmen: dva klobuka n. na glavo, kako obleko na-se n., Lašče-Levst. (Rok.); — n. se, sich aufputzen, Cig.; naštuljen, (geschmacklos) aufgeputzt, C., Kr.; — 2) n. se kam, sich irgendwohin vordrängen, wo man im Wege ist, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

natę̑zva, f. die Radspeiche, Ist.-Cig., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.-Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nȃvžar, -rja, m. schlechter Musikant, C., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nəčkę̑, -čȃk, f. pl. die Mulde, Cig., Kr.; die Trogmulde, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nemȃra, adv. vielleicht, Jan.; n. da nocoj pride ali: n. nocoj pride, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nemarnè, -ę́ta, m. der Faulenzer, Mur., Mik., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.