ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
asfált -a m, snov. (ȃ) na cesti položiti ~; publ. Oba kraja povezuje ~ asfaltirana cesta
bóg védi1 tudi bógvédi [kv] vpraš. člen. zv. (ọ̑ ẹ́) poud. |kdo ve|: biti doma iz ~ ~ katerega kraja
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
govoríčiti -im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ brez konca in kraja; govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
imenován -a -o (á) Peter, ~ Skala
imenováni -a -o (á) publ. Iz ~ega kraja je prišlo sto ljudi iz tega, tistega; mat. ~o število; To je bilo opravljeno po tako ~em, ●takoimenovanem hitrem postopku
imenováni -ega m, člov. (á) ~ je hitro vstal
izpelján -a -o; bolj ~ (á) do kraja ~ stil dognan, dovršen
izpeljáni -a -o (á) jezikosl. ~a beseda mat. ~a množica
izpeljánost -i ž, pojm. (á)
izpríditi -im dov. izpríjen -a in izpríden -a; izpríjenje in izprídenje (í ȋ) poud. koga ~ mladino |pokvariti|
izpríditi se -im se (í ȋ) poud. V tujini se je do kraja izpridil |pokvaril|
krádež -a m s -em pojm. (ȃ) poud. |kraja, tatvina|; člov., neobč. tat, ropar
krádežev -a -o (ȃ) neobč.
kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|
krája -e ž, pojm. (á) ~ denarja; števn. ponavljajoče se ~e v šoli
milôba -e ž, pojm. (ó) materina ~; neobč. ~a kraja lepota, privlačnost
navédba -e ž, pojm. (ẹ̑) napraviti napako pri ~i kraja; števn. preveriti pravilnost navedb
nazív -a m (ȋ) imeti ~ knjigovodje; nagovoriti koga z ~om doktor; dobiti plemiški ~ naslov; ~ kraja ime; urad. izvoliti koga v ~ predsednika izvoliti za predsednika
obrísen -sna -o (ȋ) samo ~ zgodovinski pregled
obrísni -a -o (ȋ) ~e črte kraja
olepševálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) nagraditi najuspešnejše ~e kraja
olepševálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
olepševálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
omémba -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ imena; poud. ne biti ~e vreden |biti nepomemben|; števn. prve ~e kraja v zgodovinskih virih
oznáka -e ž (ȃ) nositi uniforme z ~ami; stilna ~ dobe; neobč. podrobna ~ kraja opis, oris; jezikosl. besednovrstna ~; stilna, zvrstna ~ |kvalifikator|
ožéti ožmèm tudi ožéti ožámem dov. ožétje; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ gobo; poud. do kraja ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; poud. ožeti koga za kaj ~ kupca za veliko vsoto |povzročiti, da porabi veliko vsoto|
povzdigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; povzdigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ lepoto kraja; neobč.: ~ glavo dvigati; ~ sloves mesta dvigati
povzdigováti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
preseljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; preseljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ ljudi, divje živali
preseljeváti se -újem se (á ȗ) ~ ~ iz kraja v kraj
pričevánje -a s, pojm. (ȃ) oprostiti koga ~a; krivo ~; števn. pisana ~a o zgodovini kraja; neobč. zanesljiva ~a za kaj dokazi
privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja
selíti sélim nedov. sêli -íte, -èč -éča; sêlil -íla, sêlit, séljen -a; séljenje; (sêlit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ čebele na novo pašo; ~ delavce v nova stanovanja
selíti se sélim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ iz kraja v kraj; Ptice se že ~ijo
spakedráti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; spakedránje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ ime kraja |popačiti|
specífika -e ž, pojm. (í) ~ kraja (posebnosti)
tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga
tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem
tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|
tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
variírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; variíranje (ȋ) kaj ~ načrt spreminjati, predrugačevati; Običaji ~ajo od kraja do kraja se spreminjajo, so različni
víkendarstvo -a s, pojm. (ȋ) prakt.sp. vpliv ~a na razvoj kraja
vzporédnik -a m (ẹ̑) Kraja ležita na istem ~u; Meja teče po 38. ~u; ~i južne, severne zemljepisne širine; publ. prepotovati vse ~e in poldnevnike ves svet
zmrcváriti -im dov. zmrcvárjen -a; zmrcvárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj Lisica je zmrcvarila kokoš |raztrgala, zgrizla|; ~ ime kraja |popačiti|; ~ nasprotnika v pretepu |hudo raniti, iznakaziti|; Uredništvo mu je zmrcvarilo prispevek |pokvarilo, poslabšalo|
znamenít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ film; ~ pisatelj
znamenítost -i ž, pojm. (ȋ) ~ dogodka; števn. turistične ~i; ~i kraja