človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
davati -am nedovršni glagol1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati
6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati
7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dohodek -dka (dohodak, dohodek) samostalnik moškega spola1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 dohodek od teh dajatev
2. v fevdalizmu dohodek od dajatev duhovnikom
FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivrženje -a samostalnik srednjega spola povzročitev padca na tla s silo; SODOBNA USTREZNICA: vrženje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvignuti -em dovršni glagol1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvignuti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj narediti, da kaj pride k osebku, zlasti s prijemom z roko; SODOBNA USTREZNICA: vzeti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja narediti, doseči, da kdo pride s kakega mesta, na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spraviti
5. kdo; česa [rodilnik količine], zoper komu narediti, povzročiti, da se kdo upre; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
6. kdo; kogatož., čez koga z neprimernim ravnanjem narediti, povzročiti, da se kdo odzove nanj s silo; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
farao -na samostalnik moškega spola naziv vladarja v starem Egiptu; SODOBNA USTREZNICA: faraon
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.