krek 1., m. der Haken, Rez.-C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
krẹ́k 2., m. = 2. krak, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
krekič, m. dem. 1. krek; das Häkchen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
lẹsenčíka, f. = lesnika, Npr.-Krek (Lj. knj.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
obẹrǫ̑čkoma, adv. = oberoč: o. nositi vodo, Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
odvẹ̑tək, -tka, m. 1) die Nachkommenschaft, ogr.-Mik.; ni mu porodila odvetka, Navr. (Let.); — der Erbe, Mur., ogr.-M., kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Erbe, Jan.; reče tedaj očetu: dajte mi, kolikor se vam zdi, da je moj odvetek, Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ǫ́ž, m. = belouška, Jan., Valj. (Rad), Npr.-Krek; — prim. vož, gož m.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
páhniti 1., pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pəsoglȃvəc, -vca, m. = pesjan, ein Ungeheuer mit einem Hundskopfe, der Menschenfresser, Cig., Jan., Npes.-M., Pjk. (Črt. 160.), Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
praváča, f. die rechte Hand, Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
primožíti, -ím, vb. pf. 1) durch Heirat erwerben, erheiraten (o ženski); primožena otroka, Npr.-Krek; — 2) p. se kam, h komu, zuheiraten (o ženski).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prisȏłnce, n. 1) = prisoje, Npr.-Krek; — 2) die Nebensonne, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
razprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) auseinandersperren, auseinanderspreizen, Jarn., Cig., Jan.; r. roke, Npr.-Krek; z razprtimi nogami sedeti, Št.-C.; — pismena r., die Lettern durchschießen, Cig. (T.); z razprtimi pismeni, nk.; — 2) auseinanderbringen, entzweien, verfeinden; — r. se, sich entzweien.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rę̑vskati, -am, vb. impf. = revsati, belfern, Cig.; r. nad kom, na koga = zadirati se na koga, Polj., BlKr.; moja babura zmeraj nad mano revska, Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rǫ̑b 2., m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče-Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken (z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.-C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.-Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.-Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ròč, rǫ́ča, m. 1) der Henkel; der Griff, der Stiel an einem Werkzeuge; — 2) die Wiede, C.; r. splesti, Gor.; r. veže ročico z lojtrnico, V.-Cig., Gor.; die Jochwiede, Gor.; der Zaunring, Cig., Mik., Gor.; — ož, v roč zvit, Npr.-Krek; — roč smokev, ein Kranz Feigen, Soška dol.-Erj. (Torb.); — eine Rebe mit Trauben, Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
sfȗndati, -am, vb. pf. verderben, vernichten, Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
žikljáti, -ȃm, vb. impf. = mencaje prati, Z., Dol.; žikljati in prati, Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
žlẹbíca, f. = žlebasta dolina: pojdite v to prvo žlebico na prisolnce, Npr.-Krek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.