čêšljast -a -o prid. (é) podoben češlju, glavniku: češljast krempelj; češljasta luska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

krémpelj -plja (ẹ́) 
  1. 1. nav. mn. roževinast ukrivljen izrastek na koncih prstov nekaterih sesalcev, ptičev, plazilcev: praskati s kremplji; močni, veliki kremplji; ostri kremplji; tigrovi kremplji; kremplji roparice / ekspr. jastreb je zadrl, zasadil kremplje v plen / zgrabiti s kremplji / brusiti si kremplje; pren., ekspr. kremplji žerjava so se zarili v zemljo
  2. 2. slabš. prst: udaril ga je po krempljih / z umazanimi kremplji je brskal po hrani
    // noht: poreži si že te kremplje; dolgi kremplji
  3. 3. nav. mn., ekspr., v zvezi z iz, v močen vpliv, oblast: težko se je rešil iz njegovih krempljev; dobil ga je v kremplje; mi že še prideš v kremplje / pog. sam hudič ga ima v krempljih; iztrgal ga je iz krempljev smrti
  4. 4. ekspr. dekle, navadno zelo mlada: bila je prav srčkan krempelj
  5. 5. nav. mn., nar. koroško krampež: na noge si je privezal kremplje in začel plezati na drevo
    ● 
    pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; ekspr. kmalu je pokazal svoje kremplje svojo predrznost, hudobnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

krémpeljc -a [pəl(ẹ̑) nav. ekspr. krempelj, krempeljček: ptičji krempeljci / dobil jih boš po krempeljcih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

krémpeljček -čka [pəl(ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od krempelj: ostri krempeljčki / ljubk. postala je čeden krempeljček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

vólčji -a -e [u̯čprid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
    // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
  2. 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
  3. 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
  4. 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
    ● 
    slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
    ♦ 
    bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Število zadetkov: 5