čêšljast -a -o prid. (é) podoben češlju, glavniku: češljast krempelj;
češljasta luska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
krémpelj -plja m (ẹ́) 1. nav. mn. roževinast ukrivljen izrastek na koncih prstov nekaterih sesalcev, ptičev, plazilcev: praskati s kremplji;
močni, veliki kremplji;
ostri kremplji;
tigrovi kremplji;
kremplji plenilca, roparice / jastreb je zadrl, zasadil kremplje v plen / zgrabiti s kremplji / brusiti si kremplje; pren., ekspr. kremplji žerjava so se zarili v zemljo 2. slabš. prst1:
udaril ga je po krempljih / z umazanimi kremplji je brskal po hrani // noht: poreži si že te kremplje; dolgi kremplji 3. nav. mn., ekspr., v zvezi z iz, v močen vpliv, oblast: težko se je rešil iz njegovih krempljev;
dobil ga je v kremplje;
mi že še prideš v kremplje / pog. sam hudič ga ima v krempljih; iztrgal ga je iz krempljev smrti 4. ekspr. dekle, navadno zelo mlada: bila je prav srčkan krempelj 5. nav. mn., nar. koroško krampež: na noge si je privezal kremplje in začel plezati na drevo
● pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; ekspr. kmalu je pokazal svoje kremplje svojo predrznost, hudobnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
krémpeljc -a [krempəljc] m (ẹ̑) nav. ekspr. krempelj, krempeljček: ptičji krempeljci / dobil jih boš po krempeljcih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
krémpeljček -čka [krempəljčək] m (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od krempelj: ostri krempeljčki / ljubk. postala je čeden krempeljček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.
vôlčji -a -e [vou̯čji] prid. (ȏ) 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič;
volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom;
čutiti volčjo lakoto 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz;
volčja zima / volčja tema
● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psuvôlčje prisl.:
volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.