jezíčnik -a m (ȋ)
1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik
2. jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki
// soglasnik, tvorjen z jezikom: ustničniki in jezičniki
kritizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kritizirati: predrzno in neokusno kritiziranje / sposobnost kritiziranja
otrésanje -a s (ẹ́)
glagolnik od otresati: otresanje prahu s čevljev / otresanje sadnega drevja / otresanje z glavo
● pog., slabš. otresanje jezika kritiziranje, ugovarjanje
♦ šport. otresanje mišic gibi za sproščanje mišic