brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gospá làstvica -é -e ž podlasica: Goszpá lasztvica pa i krt sze notritiszkata KAJ 1870, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grebálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se grebe: krt ima močne grebalne nožice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izpeháti -ám [ispəhati] dov. (á ȃ) s pehanjem, suvanjem spraviti iz česa: izpehali so ga iz sobe;
s silo so jih izpehali na cesto / krt izpeha zemljo iz rova izrije, izrineizpeháti se ekspr.
s težavo priti iz česa: komaj se je izpehal iz gneče; pren. počasi so se le izpehali iz revščine;
prim. spehati2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izpeháti -ám [pə] dov. izpehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ vsiljivca iz hiše; redk. Krt ~a zemljo iz rova izrije, izrineizpeháti se -ám se (á ȃ) poud. iz česa ~ ~ ~ gneče |s težavo priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izpodríti -ríjem in spodríti -ríjem dov., izpodríl in izpodrìl in spodríl in spodrìl (í ȋ) 1. z ritjem narediti odprtino, rov pod čim: divji prašiči so izpodrili pot 2. z ritjem poškodovati, uničiti: krt je izpodril sadiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izríniti -em dov. (í ȋ) 1. spraviti iz česa, navadno ozkega: krt izrine zemljo iz rova 2. narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor: izrinili so ga iz klopi;
fanta so izrinili od mize 3. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: izrinili so ga iz službe / sošolci ga vedno izrinejo iz igre / pri dediščini se ne da izriniti 4. začeti se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: parniki so izrinili jadrnice;
družabni plesi so izrinili ljudske plese / novo čustvo je izrinilo prejšnje izrínjen -a -o:
izrinjen je iz družbe; zaradi hromosti je izrinjen iz življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izríti -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža;
krt izrije zemljo 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico;
izriti si votlino v snegu 3. izpuliti: izriti plevel s korenino izríti se tudi zríti se ekspr.
s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize
izrít tudi zrít -a -o:
izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo;
prim. zriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izríti -ríjem dov., nam. izrít/izrìt; izrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj iz česa Krt ~e zemljo iz rova; Črv ~e luknjico; redk. ~ plevel s korenino izpuliti, izruvatiizríti se -ríjem se (í ȋ) poud. iz česa ~ ~ ~ kupa snega |s težavo priti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža] 1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež FRAZEOLOGIJA: jebati ježa ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
končína -e ž (í) 1. nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: končine so poškodovane;
členaste končine členonožcev;
krt ima lopataste končine;
sprednje, zadnje končine / spodnja končina noga; zgornja končina roka; končine pri človeku udi2. končni del, konec: končino sukanca je približala šivankinemu ušesu;
šilasta končina lakastega čeveljčka / zagledali so končino Južne Amerike
♦ strojn. končina vijaka del vijaka, na katerem se začenja navoj; zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kopáč -a m kopač: Za'senijo ji eden gyám goricz na dvajſzeti kopácsov SIZ 1807, 29; pren. Té kopáč [krt], bole oráč, je celo za svoje podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kort
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kŕt kŕta samostalnik moškega spola [kə̀rt] 1. manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatastima sprednjima nogama za kopanje, ki živi pod zemljo; primerjaj lat. Talpa
2. vohun, ki posreduje zaupne informacije o organizaciji, v kateri deluje, drugi organizaciji, državi
FRAZEOLOGIJA: slep kot krt ETIMOLOGIJA: = cslov. krъtъ, srb. kȑt, rus. krót, češ. krt < pslov. *krъtъ, morda sorodno z litov. krutùs ‛gibčen, živahen’ ali s kertùs iz ide. *(s)ker(H)- ‛rezati, sekati, kopati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kŕt -a m (ȓ r̄) manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatasto razširjenima sprednjima nogama, ki živi pod zemljo: gredico so razrili krti;
zakopan je v knjige kot krt / na vrtu rije krt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kŕt -a m živ. (ȓ ŕ; ȓ) črn kot ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kȓt kr̄ta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kr̀t, kŕta (kȓt, Dol.), m. der Maulwurf (talpa europaea); boji se dneva kakor krt; — slepi k., der blinde Maulwurf (talpa caeca), zlati k., der Goldmaulwurf (talpa inaurata), Erj. (Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kr̀t -a m krt: Krt AI 1878, 10; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krt [kȑt]
samostalnik moškega spolažival krt, LATINSKO: Talpa europaea
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krt -a m krt:
kakor kart im. ed., katiri je vſelei slep ǀ ſe ijm bo sgudilu kakur kertu daj. ed., kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep ǀ karti im. mn. ſo ena maihina shival ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte tož. mn. je lovil ǀ cell dan je kerte tož. mn. lovil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krt ► ˈkr̥t -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kȓtəc, -tca, m. dem. krt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kŕtek samostalnik moškega spolaljubkovalno krt, navadno majhen, zlasti v slikanicah, risankah
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kȓtək, -tka, m. dem. krt; 1) kleiner Maulwurf; — 2) der Ameisenlöwe, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krtíca 1., f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krtína -e ž (í) manjši kup zemlje, ki ga izrije krt: s koso je zadel ob krtino;
krtine na travniku // nav. ekspr. manjši kup zemlje: ob kopačih na pobočjih so nastajale krtine // ekspr. manjši hrib, vzpetina: na vsako krtino se je povzpel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krtína -e
ž manjši kup zemlje, ki ga izrije krt SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
krtína – glej kȓt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krtina ► kr̥ˈtiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kr̀tnica -e ž krtina: [krt] pod zemlôv, gde po krtinicaj hodi z-ednoga meszta na drügo KAJ 1870, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krtovìnjek tudi kertovìnjek -a m krtina: Što nebi pozno küpiče zemlé – krtovinjeke, štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; kertovinjecke nam kážejo ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
lopátast -a -o prid. (á) 1. podoben lopati: krt ima lopataste sprednje noge;
lopatasto rogovje / ekspr. imeti lopataste dlani, roke velike, široke2. ki ima lopate: lopatasto mlinsko kolo;
takrat so imeli parniki lopatasta kolesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mòčen -čna -o prid. 1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10 2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525 3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586 močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9 nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6 mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mračnják -a m (á) ekspr. 1. kdor nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: boriti se proti mračnjakom;
verski mračnjak;
spori z mračnjaki;
nazadnjak in mračnjak 2. zastar. žival, ki živi v temi: mračnjak krt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nadájati -am nedov. dojiti: Szoptatni; nadájati KOJ 1833, 174; Mama! Vêm szte me vi nadájali KAJ 1870, 53; blá'zene ſzo prſzi, ſtere ſzo nej nadájale KŠ 1771, 251 nadajajóuči -a -e 1. doječ: Krt je nadájajôcs sztvár KAJ 1870, 151 2. napajajoč: korenicske szpodi piti zacsne nadájajôcso vlago zemlé KAJ 1870, 101 nadajajóuča -e sam. doječa: Nadájajoucse, i czeczátje, Vari te mále nedú'zne BKM 1789, 294; Jaj pa tim noſzécsam i nadájajoucsam vu oni dnévi KŠ 1771, 80; Jaj pa nadájajoucſim KŠ 1771, 243 nadájani -a -o dojen, hranjen: Jezus z-Dejve mlejkom nadájani KM 1783, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nalovíti -ím dov., nalôvil (ī í) z lovljenjem priti do določene količine česa: naloviti veliko divjadi, rib;
za hrano si krt nalovi črvov in žuželk
● ekspr. spotoma je nalovil to in ono izvedel; komaj je nalovil dovolj sape, zraka je nadihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
naríti -ríjem dov., naríl in narìl (í ȋ) z ritjem narediti: krt je naril krtine po vsem travniku / svinja je veliko narila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
naríti -ríjem dov., nam. narít/narìt; narítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je naril krtine po vsem vrtu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
naríti -ríjem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
naríti, -rȋjem, vb. pf. eine gewisse Menge (z. B. Erde) aufwühlen, aufwerfen; krt je naril veliko krtin.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nóuga -é ž noga: Csi ercsé nouga: da ſzam nej rouka KŠ 1771, 515; liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; ſzem jaſz plantavoga liki nogé KŠ 1754, 52; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8; Prednje nogé so práve lopate AI 1878, 10; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; i 5. krátki prstov zádnji noug so prosti AI 1878, 7; Mojim nogám je tvoja rejcs, Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; ár on nogé moie z-mrese oſzlobodi SM 1747, 94; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove KŠ 1754, 131; Sibo je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove TA 1848, 7; Má [medved] špičasto glávo, velike nogé AI 1878, 10; Sztaite záto na nogái obüdti SM 1747, 27; I obüti na nogáj ſzpripravov Evangyelioma KŠ 1771, 587; i na krátki nogáj počiva [krt] AI 1878, 10; znogami gucsi KŠ 1754, 55; naj ga gda ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; kony z-zágnyimi nogami brsza KAJ 1870, 10; [medved] obimlje svojega protivnika s prednjimi nogámi AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ògrad -a m vrt: kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; je zid za naprávo lejpoga ograda bio ponücani KOJ 1914, 152; Táksi vért szi tüdi kvár dela, steri gnojsnico v-ograd püscsa AIP 1876, br. 8, 8; Vcsera, kak vióla i rou'sa, vogradi SŠ 1796, 149; Pod eto dácso ne szpádnejo táksi ogradje, steri obcsinszkomi dugoványi szlü'zijo AI 1875, br. 1, 5; küpiče zemlé – krtovinjeke, štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ógrc -a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce;
krt se hrani tudi z ogrci
♦ vet. podkožna tvorba pri govedu, ki jo povzroča ličinka govejega zolja; zool. ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ógrc -a m z -em (ọ̑) imeti ~e po obrazu; živ. Krt se hrani z ~i |z ličinkami|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ogrc1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
oráč -a m orač: Ovo, Oráts, tsáka zeméi drági ſzád SM 1747, 28; Orács more prvle delati KŠ 1771, 648; Orács sze domô pascsi AIN 1876, 46; Té kopáč, bole oráč (krt), je celo za svoje živlejnje stvorjen AI 1878, 10; Ar je za náſz volo piſzano, kaj orácsi vu vüpanyi trbej orati KŠ 1771, 506; Orácske szo po mojem hrbti oráli TA 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
po predl. z mest. 1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42 2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9 3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10 4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6 5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8 6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1 7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pod2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položajaa) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo;
stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik;
postavi pručko pod noge;
rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopič) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč;
zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič // za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca 2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim // publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum;
tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost;
zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj 4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast;
polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine;
pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil / publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo 5. za izražanje približevanja časovni meji; proti2:
pod jesen se začnejo zbirati lastovke;
pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na spodnji strani česaa) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom;
metla je pod mizo;
letalo kroži pod oblaki;
otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo;
knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo;
krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / knjige ima pod klopjo na polici klopič) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco;
ostati pod odejo;
vas leži pod globokim snegom // za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo;
potuje pod tujim imenom;
ta proces je znan pod izrazom elektroliza;
roman je izšel pod naslovom Jesen;
objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333 / pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset evrov;
otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom;
seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo 5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo;
pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov;
pod fašistično okupacijo je bilo hudo 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom;
ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro 7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom;
jez je popustil pod pritiskom vode;
steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela // za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov 8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel // za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom // za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
podjèd -éda m (ȅ ẹ́) zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc: krt se hrani tudi s podjedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
podjed2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
požerúh požerúha samostalnik moškega spola [požerúh] 1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požrešnež 1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SINONIMI: ekspresivno požrešnež
2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požrešnež
3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požrešnež
ETIMOLOGIJA: ↑požreti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
preríti -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ) z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja // s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščetepreríti se
1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave
● ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati
// ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja
2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej
3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo
prerít -a -o:
zemlja je prerita s krtovimi rovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
preríti -ríjem dov., nam. prerít/prerìt; prerítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je preril vrtpreríti se -ríjem se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ dobre službe |doseči, dobiti jo|; ~ ~ skozi gnečo; poud. ~ ~ čez zimo |s težavo preživeti zimo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
preríti, -rȋjem, vb. pf. 1) durchwühlen; svinje so vso zemljo po ograji prerile; krt je vso gredo preril; — palec je luknjo na črevlju preril, Jurč.; — durchstöbern, Cig.; — 2) p. množico, sich durch die Menge drängen, Cig.; — p. se, sich durchdrängen; — p. se, sich durchbringen: p. se skozi življenje, sich mühsam durchs Leben fortbringen, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pripràviti -právim dov. 1. pripraviti, narediti, da je kaj v primernem stanju za kak namen: Delaven cslovek nesztráda, ár szi zná pripraviti, ka nyemi potrêbno KAJ 1870, 105; V-etom meszeci potrebno je pripraviti zemlo AI 1875, br. 1, 8; ár sze moro k-deli szprávlati i pripraviti AIP 1876, br. 9, 1; i on priprávi pout pred liczom mojim KŠ 1771, 815; Csi hi'zo zida, vápno on priprávi AIN 1876, 63; gde ſcsés, da idoucsi priprávimo KŠ 1771, 146; idita ino pripravita nám vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés, naj ti priprávimo KŠ 1771, 88; i idoucsi sli ſzo vu véſz da bi nyemi pripravili meſzto KŠ 1771, 201; i pripravili bi naprej obema zbériczo vaſo KŠ 1771, 544; obid moj ſzam pripravo KŠ 1771, 72; i pripravile ſzo zácsimbo KŠ 1771, 253; pren. On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; gda niki med nyimi po prejk nám priprávijo poſzvecsenyá miloſcso KMK 1780, 57; pripravi vu meni tvojo czérkev KŠ 1754, 235 2. priskrbeti: niti ſzmo ſzi vodé ali drv tak pripraviti mogli KM 1790, 48; pripravte dvejſztou vitézov KŠ 1771, 415; Nisteri 'zivis nam sztvaré szamé priprávijo KAJ 1870, 43 3. narediti, da pride kdo v duševno stanje, primerno za kaj: pripravi náſz, da, gdaſté pride Goſzpon Jezus, vſzigdár náſz gotove nájde KŠ 1771, 842; Ti nám ſzám pamet pripravi BKM 1789, 124; ár ſzo vidile ocsi moje tvojega zvelicsitela, ſteroga ſzi ti pripravo KŠ 1771, 243; zvelicsanye tvoje, Stero ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KŠ 1771, 170; Ki ſzi nám pripravo vekivecsno diko KM 1783, 24; Zvelicſitela, ſteroga ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KM 1796, 91; dobra dela, ſtera je pripravo Boug KŠ 1754, 80; dobra dela, ſtera je pripravo Boug KŠ 1771, 576; vekivecsno blá'sensſztvo, ſtero je onim Boug pripravo KŠ 1771, 551; I pripravili ſzo mimo idoucsega nikaksega Simona Czirenajſzkoga KŠ 1771, 152 pripràviti se -právim se 1. pripraviti se: rano ſze hocsem jasz ktebi pripraviti ABC 1725, A7b; Ali téſzeje pravicſno ino zadoſztnim tálom pripravo ktoiſzvétoi vecſérgyi TF 1715, 45; Kakda ſze more on pripraviti, ki KMK 1780, 60; da nieden 'snyih za sze poszebi nebode sze dáo mira naprávlanye pripráviti KOJ 1848, 121; Szaksi dober vért zdaj sze more pripraviti, ka nyemi dojde szpôvanoga AI 1875, kaz. br. 8; On ſzluga pa, ki zná volo goſzpodára ſzvojega, i ne priprávi ſze knyej KŠ 1771, 214; K-dosztojnoj ſzpouvidi z-ſzrczá ſze pripravi KM 1783, 256; Komi sze té pláscs priprávi, naj ga li noszi AIP 1876, br. 12, 1; Krt se najbole priprávi za lazenje po zvöranoj lüknji AI 1878, 101; potrejbno je, naj ſze k-nyemi dobro, i doſztojno priprávimo KMK 1780, 63; Károl sze je ſz-táksim vrêlim fliſzom pripravo k-polſzkomi vérſztvi KM 1790, 44; pripravili ſzo ſze, ka bi tromböntivali KŠ 1771, 781 2. spodobiti se: jedczom v-zoube ziati, sze nepriprávi KOJ 1845, 30 3. biti hiter, uspešen pri delu: Liki ete dén sze nyej delo nikak nê pripravilo AI 1875, kaz. br. 7 priprávleni -a -o pripravljen: ali té je prav vrejden i dobro priprávlen KŠ 1754, 210; Jeru'zálem priprávleni KŠ 1771, 804; Ágnyecz Bo'si za hráno vzéti, priprávleni KMK 1780, 108; du'zen je vſzáki priprávlen biti BKM 1789, 6; On je k-ravnanyi priprávlen bio KOJ 1848, 11; bode poſzouda priprávlena KŠ 1771, 649; na zvelicsanye, ſtero je priprávleno KŠ 1771, 703; Poszvéti Krüh, i Vino, tebi na áldov priprávleno KM 1783, 115; Medtejmtoga je goscsenyé nyim priprávleno KM 1796, 30; Zbüdijo ſze Odicsena, Poſzvecsena, V-nebéſza do priprávlena BRM 1823, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
priríti -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ) 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje;
pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec
● ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
priríti, -rȋjem, vb. pf. wühlend gelangen; krt pririje iz zemlje; — sich drängend gelangen: nocoj sva komaj pririla do nje, tolika gnječa je bila, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razríti -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ) narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt;
divji prašiči so razrili njivo // narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki // poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz razrít -a -o:
od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razríti -ríjem
dov.kaj narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
ríti ríjem nedov., ríl in rìl (í ȋ) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije;
prašiči rijejo po blatu // delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja 2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg;
riti med grmovjem;
riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš / zvončki že rijejo iz zemlje 3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli;
ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke;
pren. kar naprej rije po spominih 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene;
težko so rili s tako plačo 5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo
● ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudarrijóč -a -e:
prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ríti ríjem
nedov. delati rove, jarke, jame v ovirajoči snovi, navadno v zemlji, z rilcem, gobcem, čem sploh SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
ríti, rȋjem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
riti ► ˈrit ˈriːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rítje -a s (í) glagolnik od riti: opazoval je prašičevo ritje po dvorišču;
krt uporablja za ritje sprednje noge / obsojal je izpraševalčevo ritje po preteklosti
♦ agr. obdelovanje zemlje, pri katerem se zemlja ne obrača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ròvanje -a s bezanje, kopanje: Zvün toga je vsze márno rovanye, I nepela na právo szpoznanye KAJ 1848, 179; Krt .. Njegovo rovanje pod zemlov je žmetno delo AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rováti 1., rǫ́vljem, vb. impf. wühlen: krt po zemlji rovlje, Npr. (vzhŠt.)-Kres; h krtom rovat iti = ins Gras beißen, SlN.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sȃm sāma zaim.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Sklanjanje priimka »Noč«
Sklanjanje priimka Noč pri moških.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
spodríti -ríjem dov., nam. spodrít/spodrìt; spodrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je spodril sadiko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ščúrek -rka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ščurek5
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
trávnik -a m travnik: Pratum Trávnik KMS 1780, A9; Naſſega bli'znyega trávnik KŠ 1754, 61; ka bodem prejk trávnika k-lôgi šla BJ 1886, 12; On mené paszé vu ednom zelénom trávniki ABC 1725, A8b; Trávnici KAJ 1870, 121; Trávnicje so pokošeni BJ 1886, 38; Krma sze sz-trávnikov vecs vozôv od pelano AI 1875, kaz. br. 8; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj],
[da] pri ušésih vèn gléda kómu,
dêbel je za ušési,
do ušés se je smejálo kómu,
govoríti glúhim ušésom,
iméti jíh [pólno] za ušési,
iméti kosmáta ušésa,
iméti máslo v ušésih,
iméti máslo za ušési,
iméti oslôvska ušésa,
iméti répo v ušésih,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
naletéti na glúha ušésa,
nasmeján do ušés,
našpíčiti ušésa,
navíjati kómu ušésa,
navíti kómu ušésa,
ne [môči] verjéti svôjim ušésom,
oslôvska ušésa,
píši me v uhó,
pišmeúh,
pišmevúh,
pri ušésih kómu kàj vèn gléda,
príti kómu na ušésa,
príti skózi šivánkino uhó,
répa ráste kómu v ušésih,
sáma ušésa so kóga,
sedéti na ušésih,
smejáti se do ušés [kómu],
sténe imájo ušésa,
vléči na ušésa,
z očmí in ušési,
zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés,
zapisáti si kàj za uhó,
zardéti do ušés,
zardévati do ušés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar] 1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar
2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
STALNE ZVEZE: veliki voluhar ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vǘmeni -a -o prid., v zvezi vümena stvar sesalec: Krt je z-'zü'zevkami 'zivôcsa vümenna sztvár KAJ 1870, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zadrobìšati -am dov. zasačiti, zalotiti: Kak szrecsna je bila Jelénka, kâ je ocso z-mosnyôv zadrobisala KAJ 1870, 143; Goszpá lasztvica pa i krt jo naszmrt zadrobisata KAJ 1870, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zaríti -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlanizaríti se
1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo
// spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil
// ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige
● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem
zarít -a -o:
prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Zemljepisno ime »Rosovše«Sem iz Loga pri Brezovici. Raziskujem krajevna imena. Na osnovi jezika- etimolosko ne najdem gotove razlage za ime Rosovše oziroma Rosovče. Bi bil lahko izvor besede v besedi rožiček – rosovžek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zríti zríjem dov., zríl in zrìl (í ȋ) 1. narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je zril vrt;
divji prašiči so zrili travnik 2. z ritjem spraviti kam: zriti kamne na kup; prim. izriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zríti zríjem dov., nam. zrít/zrìt; zrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj ~ kamenje na kup; Divji prašiči so zrili travnik razrili; zriti kaj iz česa Krt je zril zemljo iz rova izril
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zròvati -am dov. izriti: krt po ogradaj zrova AI 1878, 10 zròvani -a -o izrit: Krt se najbole priprávi za lazenje po zrovanoj lüknji AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
živléinje tudi živléjnje tudi živlénje -a s 1. življenje: Ponizno nyegovo 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Vucsenikov na ſzvejti 'zivlejnye KŠ 1771, 31; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII; odküpleni zmárnoga vaſſega vandranya ('zivlejnya) od otsákov dánoga KŠ 1754, 119; notri do naſega 'zivlejnya KŠ 1771, A2b; Da kak ne po'zmécsamo 'zivlejnya telovnoga BKM 1789, 19; ponáčišenje živlenja AI 1878, 8; stvár, štera se svojemi živlenji veseli AI 1878, 3; ſteri vſzákoi ſztvári ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Na ſzvéto ſivlenye SM 1747, 2; Dai mi Kerſzcsánſzko ſivleinye SM 1747, 53; Ka razmis po .. Nyegovo odicseno 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Ár ſzo i 'zene nyihove premejnile prirodjeno ſzebi 'zivljejnye KŠ 17 71, 449; Krt je za podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; po hudom csefketanyi i 'zivlejnyi KŠ 1754, 164; Kákſi morete biti vi vu ſzvétom 'zivlejnyi KŠ 1771, 723; ga ſz-ſzvojim 'zivlejnyem zatai KŠ 1754, 21; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali KM 1796, 10 2. uživanje: ſzveſztvom 'zivlejnye brezi ſzvétoga 'zitka KŠ 1771, 508; Z vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; Csedno 'zivlênye z-blágom KAJ 1848, VII 3. živež: I razdejlo nyima je vſze 'zivlejnye KŠ 1771, 222; ki je tvoje 'zivlejnye pojo KŠ 1771, 224
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
žǘževka tudi žǘžavka -e ž žuželka: Krumpise zaprávlas 'zü'zevka je z-Amerike v-Europo prinesena AIP 1876, br. 9, 7; 'Zü'zevke sze na zimô szkrijejo KAJ 1870, 25; Opice živéjo od ftičov, žüževki i pužov AI 1878, 7; Eta mála stvár (krt) vnogo žüžavkov zaprávi AI 1878, 10; i 'zü'zevke noszi vküp KAJ 1870, 20; i žüžavke lovi AI 1878, 24; Pri tak zváni 'zü'zevkaj je escse véksi rázlocsek KAJ 1870, 111; Jež Hráni se žüžavkami AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.