plénjav -a -o in plenjàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) 

1. 1. star. ki dobro rodi, uspeva: plenjavo drevo
   ♦ agr. plenjavo žito žito, pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno
2. 2. alp. drobljiv, krušljiv: plenjava skala / plenjav sneg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.