Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ájdov -a -o (á) ~ kruh
ájdovec -vca m z -em snov. (á) |kruh; med|
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
belíti1 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; béljenje; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ perilo; ~ stene; pokr. ~ hlode lupiti; neobč. ~ peč za kruh močno segrevati
belíti se in béliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) privzdig.: Breze se ~ijo belo odsevajo, se bleščijo; Lasje se mu ~ijo postajajo svetli, beli
božíčnik -a m, snov. (ȋ) |kruh|
čígar -- -- ozir. svoj. zaim. ed. moške osebe (ȋ) ~ kruh ješ, tega hvalo poješ; povodni mož, ~ grad je v vodi; stol, °~ noga je nalomljena katerega, ki je njegova
čigáver -- -- [və] ozir. svoj. zaim. ed. moške osebe (ȃ) star. čigar: ~ kruh, tega hvala
čigávršen -- -- ozir. svoj. zaim. ed. moške osebe (ȃ) kogar (koli), katerega (koli): ~ kruh, tega hvala
čŕn2 -a -o tudi čŕn -a -ó; bolj ~ (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ plašč; poud. ~a slutnja |huda|; Oglje je ~o; vranje ~; ~ kot oglje; publ. ~a celina Afrika
čŕni -a -o (ŕ) ~ kruh; ~a borza; ~o vino
čŕni -ega m, člov. (ŕ) beli in ~
čŕna -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) poud. ne reči ne bele ne ~e |molčati|
čŕno -ega s, pojm. (ŕ) v ~ oblečen; poud. dokazati ~ na belem |pisno; neizpodbitno|; snov., prakt.sp. liter ~ega črnega vina
čŕnost -i ž, pojm. (ŕ)
dodôbra in dodóbra mer. prisl. (ȏ; ọ̑) neobč. temeljito, popolnoma: ~ se naspati; ~ premisliti; ~ prepojen kruh
dostáviti -im dov. dostávljen -a (á ȃ) kaj ~ kruh, telegram; dostaviti kaj komu/čemu ~ dopis uredništvu
drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|

drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
drobtínčiti -im nedov. -en -ena; drobtínčenje (í ȋ) kaj ~ kruh
drobtíniti -im nedov. drobtínjen -a; drobtínjenje (í ȋ) kaj ~ kruh
drožíž mn. -ém -í -éh -mí snov. (ȋ; ȋ í) z ~mi pečen kruh; star. kupiti ~ kvas; vinske ~
dúš1 -a m z -em snov. (ȗ) pokr., slabš. koruzni ~ |koruzni kruh, koruzni žganci|
dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki
dvígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala
džém -a m, snov. (ẹ̑) kruh z ~om
enôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) izdelati ~ načrt za mesto; stilno ~a knjiga; Mnenja o tem niso ~a; publ. enoten glede koga/česa o kom/čem biti si ~ glede mnenja o igralcu |imeti enako mnenje|; publ. enoten v čem V tej zadevi so si ~i edini
enôtni -a -o (ó) ~ kruh
enôtnost -i ž, pojm. (ó)
golenják -a m (á) |oklep za koleno|; snov. |kruh|
gráham.. tudi gráham prvi del podr. zlož. (ȃ) gráhamkrùh tudi gráham krùh
gráhamkrùh -úha tudi gráham krùh ~ -úha m, snov. (ȃȕ ȃú) grahamov kruh
gráhamov in Gráhamov -a -o (ȃ) ~ kruh
hrstljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hrstljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Zapečen kruh ~a pod zobmi
hrustljàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) star. hrustljav: ~ kruh
hrustljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ kruh
hrustljávost -i ž, pojm. (á)
iskáti íščem nedov. íšči -te in íšči -íte, -óč, iskáje; -àl -ála, -àt, -án -ána; iskánje; (-àt) (á í) koga/kaj ~ denarnico, ponesrečenca; Kosilo hodijo iskat v menzo; Šel je iskat kruh |kupit|; poud. ~ dlako v jajcu |pretiravati v natančnosti|; publ. ~ zdravniško pomoč |iti k zdravniku|
iskáti se íščem se (á í) Vse življenje se je iskal
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a)
izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b)
kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
ječménovec -vca m z -em snov. (ẹ́) |kruh|
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
kógar -- -- ozir. svoj. zaim. ed. moške osebe (ọ̑) ~ kruh jedla, tega prejo predla čigar
komís -a m, snov. (ȋ) |kiselkast vojaški kruh|
korúznik -a m, člov. (ȗ) neknj. pog. priležnik; nečlov., snov., star. koruzni kruh
korúznica -e ž, člov. (ȗ) neknj. pog. priležnica
korúzničin -a -o (ȗ) neknj. pog.
koruznják -a m, snov. (á) star. koruzni kruh; števn., pokr. vzh. |stavba, shramba za koruzo|
krùh krúha m, snov. (ȕ ú) peči ~; kos ~a; beli, črni ~; ~ iz ajdove moke; števn., knj. pog. kupiti več ~ov hlebcev, štruc; poud.: izgubiti ~ |plačano delo, zaslužek|; priti h ~u |zaposliti se|; iti s trebuhom za ~om |po svetu za zaslužkom|
krúhek -hka m, snov. (ȗ) manjš.; poud.: |kruh|; boj za ljubi ~ |za preživetje|; števn. obloženi ~i |rezine kruha|
kruhojédec -dca m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je kruh|
kruhojédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
kruhojédčev -a -o (ẹ̑) poud.
krúhovec1 -vca m s -em člov. (ú) poud. |kdor rad je kruh|
krúhovka -e ž, člov. (ú) poud.
krúhovčev -a -o (ú) poud.
krúšnica -e ž (ȗ) zaviti kruh v belo ~o |krpo|; dati kruh v ~o |v posodo|; nardp. |miza s koritom|
kupílen -lna -o [ln in u̯n] (ȋ) pokr. kupljen
kupílni -a -o [ln in u̯n] (ȋ) ~ kruh
kúpljen -a -o (ú)
kúpljeni -a -o (ú) ~ kruh
lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo|
lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|
lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
málicati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; málicanje (ȃ) kaj ~ kruh z maslom
margarína -e ž, snov. (ȋ) kruh z ~o; zavitek ~e
mázati mážem nedov. mažóč, mazáje; -al -ala in -ála, -an -ana; mázanje in mazánje (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ kruh z marmelado; ~ otroka s kremo; ~ (si) obleko; knj. pog. ~ direktorja z darili podkupovati; šalj. ~ fanta s palico |tepsti|; knj. pog., poud. ~ (si) oči, obrvi |ličiti|; poud. Da bi sebe opral, nas ~e |sramoti|; šport. žarg. Njihova reprezentanca nas povsod ~e premaguje; knj. pog., poud. mazati koga iz česa ~ prijatelja iz zadrege |reševati|
mázati se mážem se (á ȃ) Ta obleka se rada ~e; knj. pog., poud. Ona se preveč ~e |liči|; neknj. pog. ven se mazati reševati se iz neprijetnega, zapletenega položaja
méd1in méd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) namazati ~ na kruh; strjen, tekoč ~; cvetlični, kostanjev ~; turški ~ |mandolat|; lonec ~u; biti sladek kot ~; prakt.sp. Čebele nabirajo ~ nektar, mano
mléti méljem nedov. mêlji -íte, -óč; mlèl/mlél -éla, mlét, mlét -a, pokr. mlèn -êna; mlétje, pokr. mlênje; (mlèt/mlét) (ẹ́) kaj ~ pšenico; poud.: ~ suh kruh za malico |jesti|; Nekaj ~e v sebi |premišlja|; ~ sovražnikovo vojsko |uničevati|; Njegove čeljusti so mlele |se premikale|; poud. mleti z/s čim ~ z nogami |brcati|
mŕviti -im nedov. -èč -éča; mŕvljen -a; mŕvljenje (ŕ ȓ) kaj redk. ~ kruh drobiti; poud. ~ pecivo |jesti|
mŕviti se -im se (ŕ ȓ) redk. Trava se ~i se drobi
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ~ rudah z rudami; zainteresiran ~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
načénjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; načénjanje (ẹ̑) kaj ~ kruh; Rja ~a orodje; poud. ~ staro vprašanje |omenjati|
nadrobíti -ím dov. nadróbil -íla, nam. nadrobít/nadrobìt; nadrobljênje; drugo gl. drobiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; nadrobiti komu/čemu kaj ~ pticam drobtine
nakacáti -ám dov. nakacánje; drugo gl. kacati (á ȃ) slabš. kaj ~ maslo na kruh |namazati|
namázan -a -o (ȃ) ~ kruh; poud.: ~a ženska |našminkana, naličena|; biti ~ z vsemi žavbami |zvit|
namázanost -i ž, pojm. (ȃ)
namázati -mážem dov. -al -ala in -ála; -an -ana; namázanje in namazánje; drugo gl. mazati (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ kruh z maslom; ~ otroka s kremo; ~ ležaje; šport. žarg. ~ gostujoče moštvo premagati; slabš. ~ nekaj portretov |naslikati|
narézati -réžem dov. -an -ana; narézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ kruh na kose; ~ vejo pri rogovili
natépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. koga/kaj ~ kruh |jesti|; ~ koga s palico |tepsti, pretepati|
naváden -dna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ prizor; star. biti ~ gost pri kom vsakdanji, pogost
navádni -a -o (ȃ) ~ kruh; rastl. ~ volčin
navádno -ega s, pojm. (ȃ) storiti kaj ~ega
navádnost -i ž, pojm. (ȃ)
nèkvášen -a -o tudi nèkvašèn -êna -o (ȅȃ; ȅȅ ȅé ȅé) To testo je ~o
nèkvášeni -a -o tudi nèkvašêni -a -o (ȅȃ; ȅé) ~ kruh
nèkvášenost -i tudi nèkvašênost -i ž, pojm. (ȅȃ; ȅé)
neslán -a -o (ȃ á á; ȃ) ~ kruh; slabš.: ~ človek |zoprn, neprijeten|; ~ domislek |neduhovit|; ~a šala |neprimerna, nespodobna|; ~o govorjenje |neumno, vsebinsko prazno|
nesláno -ega s, pojm. (á; ȃ) slabš. reči kaj ~ega |neumnega, vsebinsko praznega|
neslánost -i ž, pojm. (á; ȃ)
nítkav -a -o (ȋ) ~ kruh
nítkavost -i ž, pojm. (ȋ)
nòž nôža m z -em (ȍ ó) lupiti z ~em; kuhinjski ~; ~ za kruh; voj. boj na ~ |zelo oster, odločilen|; neknj. pog., poud. iti pod ~ |dati se operirati|; teh. krožni ~i
oddelíti -ím dov. oddélil -íla, nam. oddelít/oddelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu kaj ~ otrokom kruh; neobč. oddeliti koga/kaj od koga/česa ~ bolnike od drugih ločiti
oddelíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zahtev svojih kolegov ločiti
ogreníti -ím dov. ogrénil -íla, nam. ogrenít/ogrenìt; ogrenjênje; drugo gl. greniti (í/ȋ í) kaj Nekatere snovi ~ijo kruh; ogreniti komu kaj ~ materi življenje
óljnat -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~a površina; Semena so ~a
óljnati -a -o (ọ̑) ~ kruh
opečênec2 -nca m z -em snov. (é) |kruh|
oprésnik -a m, snov. (ẹ̑) star. |nekvašeni kruh|
ovsén -a -o (ẹ̑) Ta kruh je ~
ovséni -a -o (ẹ̑) ~ kruh
pêči pêčem nedov., 3. os. mn., neobč. pekó, pêci -íte, pekóč; pékel pêkla, pèč/pêč, pečèn -êna; pečênje; (pèč/pêč) (é) kaj ~ kruh; znati ~; peči koga Rana ga ~e; poud. Vest ga ~e |očita si krivdo|; brezos. ~e me v prsih
pêči se pêčem se (é) Meso se že ~e; poud. ~ ~ na soncu |biti, zadrževati se|
pekárna -e ž (ȃ) kupiti kruh v ~i
pepélnat -a -o [ln tudi u̯n]; bolj ~ (ẹ̑) ~ kruh; poud. ~a svetloba |meglena, mračna|
pepélnatost -i [tudi u̯n] ž, pojm. (ẹ̑)
plesnív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ kruh; slabš. ~a načela |zastarela|
plesnívo -ega s, pojm. (í) duh po ~em
plesnívost -i ž, pojm. (í)
podpepélnik -a [tudi u̯n] m, snov. (ẹ̑) nardp. |kruh|
podrobíti1 -ím dov. podróbil -íla, nam. podrobít/podrobìt; podrobljênje; drugo gl. drobiti (í/ȋ í) kaj ~ kamenje; ~ vse kozarce razbiti; ~ kruh v kavo nadrobiti
pogreníti -ím dov. pogrénil -íla, nam. pogrenít/pogrenìt; drugo gl. greniti (í/ȋ í) kaj Nekatere snovi ~ijo kruh
pojúžinati -am dov. -an -ana (ú) pokr. kaj ~ meso in kruh pomalicati; pokr. Ni utegnil ~ pokósiti
pokvarljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ kruh; Jajca so ~a
pokvarljívost -i ž, pojm. (í)
pôlbél -a -o [u̯b -u̯] (ȏẹ́)
pôlbéli -a -o [ou̯] (ȏẹ́) ~ kruh
póleg1 [tudi lə] mestov. prostor. prisl. (ọ̑) pešaj. zraven: položiti na mizo kruh in ~ nož; Stal je ob cesti, ~ je imel psa; Daj gostom piti in še kaj ~
polnovréden -dna -o [u̯n] (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) publ. ~ material
polnovrédni -a -o [u̯n] (ẹ́) kuhar. ~ kruh |iz moke z otrobi|
polnovrédnost -i [u̯n] ž, pojm. (ẹ́)
polnozŕnat -a -o [u̯n] (ȓ)
polnozŕnati -a -o [u̯n] (ȓ) kuhar. ~ kruh |iz moke z otrobi|
pôltrájen -jna -o [u̯t] (ȏá; ȏȃ)
pôltrájni -a -o [u̯t] (ȏá; ȏȃ) ~ kruh
pôltrájnost -i [u̯t] ž, pojm. (ȏá; ȏȃ)
pomočíti -móčim dov. pomóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) kaj v kaj ~ kruh v omako; neobč. Otrok je pomočil posteljo
pomočíti se -móčim se (í/ȋ ọ́) neobč. Pijanec se je pomočil kar pred vrata je opravil malo potrebo
popárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ kruh; poud. biti ~ |potrt|
popárjenost -i ž, pojm. (ȃ)
popečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ kruh z maslom
popečênost -i ž, pojm. (é)
poprtník -a m, snov. (í) nardp. |kruh|
pozabíti in pozábiti -im dov. pozábi -te in -íte; pozábil -íla, pozábit, pozábljen -a; pozábljenje tudi pozabljênje; (pozábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ denarnico doma; ~ kupiti kruh; ~ starše; pozabiti na koga/kaj ~ ~ bolečino; ~ ~ mater
premálo3 mer. prisl. (á) Preveč govorijo, pa ~ delajo; biti ~ resen, zavzet; ~ zapečen kruh; Vse ~ skrbijo za zdravje |slabo|
presúh -a -o tudi presúh -a -ó (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ kruh; Otrok je ~
presušíti -ím dov. presúšil -íla, nam. presušít/presušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; vet. Krava je zaradi bolezni presušila |nehala dajati mleko|
presušíti se -ím se (í/ȋ í) Premaz se je dobro presušil
pretŕd -a -o tudi pretŕd -a -ó (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑) ~ kruh; poud. pretrd z/s kom/čim biti ~ z otroki |prestrog, preveč neprizanesljiv|
prigrizováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prigrizovánje; (-àt) (á ȗ) kaj jesti kruh in ~ klobaso
pšeníčnik -a m, živ. (ȋ) rastl. poletni jurček; snov., star. pšenični kruh
razlomíti -lómim dov. razlómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh
razlomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) neobč. Njegova upornost se je razlomila zlomila
razmočíti -móčim dov. razmóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh v mleku
razmočíti se -móčim se (í/ȋ ọ́) Tla so se razmočila
redílo -a s, snov. (í) kruh kot ~
ržén -a -o (ẹ̑) Ta kruh je ~
ržéni -a -o (ẹ̑) ~ kruh
skočíti skóčim dov. skôči -íte; skôčil -íla, skôčit, star. skočívši; (skôčit) (í/ȋ ọ̑) ~ dovolj visoko; ~ iz jame, z drevesa; ~ čez ograjo; šport. ~ v daljino; ~ pet metrov; poud.: ~ iz postelje |zelo hitro vstati|; ~ na obisk, po kruh |iti za kratek čas|; šalj. ~ v zakonski jarem |poročiti se|; poud. Cene so spet skočile |narastle|; poud. skočiti na koga/kaj Roparja sta skočila nanj |sta ga napadla|; poud. skočiti v koga/kaj Pes je skočil v tujca |se je zagnal|
služíti in slúžiti -im nedov. slúži -te in -íte, -èč -éča; slúžil -íla, slúžit, slúžen -a; slúženje; (slúžit) (í/ȋ/ú ú) ~ pri železnici; služiti koga/kaj ~ denar; star. ~ cesarja biti vojak; poud. ~ kruh |pridobivati osnovne materialne dobrine|; ~ vojsko, vojaški rok; služiti komu/čemu Avtomobil mu dobro ~i; poud. ~ domovini |prizadevno delati za domovino|; publ. Stavba ne ~i svojemu namenu se ne uporablja, za kar je bila zgrajena; služiti za koga/kaj ~ ~ hlapca; Kuhinja ~i hkrati za dnevno sobo se uporablja
sóržen -žna -o (ọ́; ọ̑) soržičen
sóržni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ kruh
sóržičen -čna -o (ọ́)
sóržični -a -o (ọ́) ~ kruh
spečèn -êna -o (ȅ é é) ~ kruh; biti ~
spečênost -i ž, pojm. (é)
spêči spêčem dov., 3. os. mn., neobč. spekó; spečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ kruh; Vžigalica ga je spekla v prste; poud. Očitek ga je spekel |prizadel|
spêči se spêčem se (é) ~ ~ z žerjavico
splesnèl -éla -o in splesnél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ kruh
splesnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
splesnéti -ím dov. splesnênje; drugo gl. plesneti (ẹ́ í) Kruh ~i; slabš. duševno ~ |postati nedejaven|
stólnik -a m, člov. (ọ̑) zgod. |uslužbenec na vladarskem dvoru|; snov., pokr. kor. pšenični kruh
svéž -a -e; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑) ~ kruh; poud.: ~ glas |poln, zvonek|; ~ obraz |prijetnega, mladostnega videza|; ~e barve |dobro vidne, izrazite|; biti še ~ ob pozni uri |ne biti zaspan|
svéži -a -e (ẹ́; ẹ̑) ~ sir
svéžost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
ugrízniti -em dov. ugríznjen -a; ugríznjenje (í ȋ) koga/kaj ~ kruh; Pes je ugriznil otroka; ugrizniti koga/kaj v kaj Mačka jo je ugriznila v prst; ugrizniti v kaj ~ ~ hruško; poud. ~ ~ kislo jabolko |lotiti se česa neprijetnega|
ugrízniti se -em se (í ȋ) v kaj ~ ~ ~ ustnico; ~ ~ do krvi
ugrizováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; -àt, -án -ána; ugrizovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj poud. Med delom je ugrizoval kruh z maslom |jedel|; ugrizovati v kaj ~ ~ jabolka
umesíti in umésiti -im dov. umésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ kruh
uporabíti in uporábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj koristno ~ odpadke; uporabiti koga/kaj proti komu/čemu To izjavo bodo uporabili proti tebi; poud. ~ otroka proti očetu |pridobiti ga, da je njemu nasproten|; uporabiti koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za kurirja; ~ moko za kruh; uporabiti koga/kaj kot koga/kaj ~ podatek kot dokaz; ~ vojaka kot odposlanca
usušíti -ím dov. usúšil -íla, nam. usušít/usušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; poud. usušiti koga ~ prijatelja pri kartah |mu pobrati denar|; Bolezen jo je usušila |izčrpala|
usušíti ga -ím ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. Koliko ste ga usušili |ste popili|
usušíti se -ím se (í/ȋ í) Les se je precej usušil
vínar -ja m z -em (ȋ) |novec|; poud.: odšteti zadnje ~e za kruh |denar|; plačati vse do zadnjega ~a |popolnoma vse|
vsájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vsájanje (á) kaj ~ nova drevesa; ~ kruh v peč
vsájati se -am se (á) poud. |jeziti se, razburjati se|
vsakdánji -a -e (á; ȃ) ~ opravek; poud. skrb za ~ kruh |osnovne tvarne dobrine|
vsakdánje -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~ega
vsakdánjost -i ž, pojm. (á; ȃ) ~ opravkov; števn. spregovoriti nekaj ~i
vzdržáti -ím dov. vzdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek veliko ~i; Ta kruh dolgo ~i |je dolgo uporaben|; vzdržati kaj ~ napore; ~ ogenj na ognjišču |ohraniti|; star., s smiselnim osebkom vzdržati koga Ni ga vzdržalo doma Ni zdržal doma; vzdržati brez česa ~ ~ hrane ves teden
vzdržáti se -ím se (á í) česa ~ ~ kajenja; ~ ~ pri glasovanju |ne opredeliti se|
vzhájan -a -o (á; ȃ) Kruh je slabo ~
vzhájani -a -o (á; ȃ) ~o testo
vzhájanost -i ž, pojm. (á; ȃ)
zadáhel -hla -o [-u̯]; bolj ~ (á) ~ kruh
zadáhlost -i ž, pojm. (á)
zadahníti in zadáhniti -em dov. zadáhnjenje; drugo gl. dahniti (í/ȋ/á á) Kruh ~e
zadahníti se in zadáhniti se -em se (í/ȋ/á á) neobč. zadihati se, zasopsti se
zadáhnjen -a -o; bolj ~ (á) ~ kruh
zadáhnjenost -i ž, pojm. (á)
zagrenèl -éla -o in zagrenél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ kruh; neobč. ~ obraz |zagrenjen|
zagrenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
zagrenéti -ím dov. zagrenênje; drugo gl. greneti (ẹ́ í) Kruh ~i; neobč. ~ zaradi razočaranj postati žalosten, razočaran, slabovoljen
zaklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaklépanje (ẹ̑) koga/kaj ~ denar v omaro; ~ otroka v sobo; zaklepati komu kaj Kruh ji ~ajo
zaklépati se -am se (ẹ̑) Kadar je sama, se ~a
zapečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) lepo ~ kruh
zapečênost -i ž, pojm. (é)
zapêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. zapekó; zapečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj preveč ~ kruh; Oči so ga zapekle; poud. Krivica ga je zapekla |prizadela|; brezos. V prsih ga je zapeklo
zaséka2 -e in záseka -e ž, snov. (ẹ̑; á) namazati ~o na kruh
zažgán -a -o; bolj ~ (á) ~ kruh
zažgáno -ega s, pojm. (á) Duh po ~em
zažgánost -i ž, pojm. (á)
zažgáti -žgèm dov., 3. os. mn. zažgêjo tudi zažgó; nam. zažgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ barako; ~ kruh; ~ smeti
zažgáti se -žgèm se (á ȅ) ~ ~ iz protesta; Potica se je zažgala
zdržáti -ím dov. zdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek ~i več, kot misli; Led je zdržal; Kruh ~i ves teden; zdržati kaj ~ hud pritisk; publ. Predstava ne ~i kritike |kritika pokaže, da ni dobra|; zdržati brez česa ~ ~ hrane cel teden; Ne ~i ~ cigaret; Doma ni zdržal niti en dan
zdržáti se -ím se (á í) neobč. vzdržati se: česa ~ ~ glasovanja; ~ ~ kajenja
zmésen -sna -o (ẹ̑)
zmésni -a -o (ẹ̑) ~ kruh; ~a moka
zmŕviti -im dov. zmŕvljen -a; zmŕvljenje (ŕ ȓ) neobč. koga/kaj ~ kruh zdrobiti; Kobila je zmrvila jezdeca (zelo) poškodovala, ubila; Bolezen jo je zmrvila zelo prizadela
žléviti -im nedov. -èč -éča; žlévljen -a; žlévljenje (ẹ́ ẹ̑) pokr. kaj ~ kruh žvečiti; ~ vino piti
Število zadetkov: 131