betón betóna samostalnik moškega spola [betón] 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kubík -a m (ȋ) pog. kubični meter: za kubik lesa je dobil precej denarja;
odmetati več kubikov snega / meriti v kubikih // med. žarg. kubični centimeter: vbrizgal mu je več kubikov zdravila / koliko kubikov ima motor tvojega avtomobila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
porobetón porobetóna samostalnik moškega spola [pọrobetón] iz gradbeništva lahek, porozen gradbeni material, ki se zaradi trdnosti in dobre toplotne izolacije uporablja za nosilne ali obložne gradbene elemente; SINONIMI: siporeks
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Porenbeton iz ↑pora + ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.