Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blítva -e ž (ȋ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve
// jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati
cmòk cmôka (ȍ ó) 
  1. 1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok
  2. 2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom
    // poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok
govédina -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. goveje meso: radi jemo govedino; kuhana govedina; govedina v solati
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna
grebénček -čka (ẹ̑) manjšalnica od greben: petelinov grebenček / vodni grebenček
● 
ekspr. fantičku se je povesil grebenček ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav
♦ 
nav. mn., gastr. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom
hrána -e ž (á) 
  1. 1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
    // kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano
    // suha, topla hrana
    // kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
  2. 2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
    ● 
    pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
    ♦ 
    biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
ídrijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Idrijo: idrijski rudnik
 
gastr. idrijski žlikrofi kuhana jed iz mehkega testa za rezance, napolnjena z nadevom; obrt. idrijska čipka klekljana čipka z značilnim vijugastim trakastim vzorcem
káša -e ž (á) 
  1. 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku
    // nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom
    // prosena kaša
    // redko oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno
  2. 2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša; sadna kaša; redko krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir
  3. 3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša
  4. 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša; potegniti, spraviti koga iz kaše; biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo kašo v zelo neprijeten, zapleten položaj
    // ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo
    ● 
    star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema
    ♦ 
    gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno
kípnik -a (ȋ) gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik
krhljánka -e ž (á) gastr. kuhana, na rezine zrezana repa: skleda krhljanke
kúha -e ž (ú) 
  1. 1. kuhanje: lotila se je kuhe; mešati jed med kuho; hiteti s kuho / prinesti krompirja za eno kuho
  2. 2. ekspr., redko jed, hrana: pripravljati kuho; jesti dobro, enolično kuho / kuhi je primešala dišave
    // star. (kuhana) hrana za prašiče: gosta kuha; kotel za kuho
kúhati -am nedov. (ú ȗ) 
  1. 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin
    // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku
    // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo
  2. 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca
  3. 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj
    ● 
    pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo
    ♦ 
    les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi
kúhnja -e ž (ȗ) nar. primorsko (kuhana) hrana za prašiče: pripravljala je kuhnjo
kváša -e ž (á) gastr. zmes zelenjave, začimb in kisa, v kateri se kvasi meso, navadno meso divjačine: dati zajca v kvašo; kuhana, surova kvaša / suha kvaša
mléko -a (ẹ́) 
  1. 1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko
    // taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana sploh: mleko se sesiri, skisa; kuhati, piti mleko; posnemati mleko; te krave dajejo, imajo izvrstno mleko; kozje, kravje, ovčje mleko; namolsti golido mleka; predelovanje mleka; na mleku kuhana kaša; bela je kot mleko / jutranje, večerno mleko od jutranje, večerne molže; kislo, kuhano mleko; pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; mleko v prahu
  2. 2. navadno s prilastkom mleku podobna tekočina: iz drevesa se je cedilo gosto mleko / očistiti si obraz s čistilnim mlekom; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu
    ● 
    ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo; vznes. brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
    ♦ 
    agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; leno mleko ki se težko usiri; polmastno ki mu je odvzet del maščobe, polnomastno mleko ki ima vso maščobo; bot. ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geol. jamsko mleko mehka siga (v kraških jamah); grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; cementno mleko redka zmes cementa in vode
núdelj -na [dəl(ú) 
  1. 1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov; rezanec: juha z nudeljni / rezati nudeljne
  2. 2. nar. koroško kuhana jed navadno iz nekvašenega testa z različnim nadevom: za malico so dobili nudeljne, kuhane slive in mošt / ajdovi nudeljni
oblíca -e ž (í) 
  1. 1. v zvezi krompir v oblicah kuhan neolupljen krompir: jesti krompir v oblicah
    // nar. zahodno, v zvezi repa v oblicah kuhana neolupljena repa: v kotlu se je kuhala repa v oblicah
    // zastar. krompirjev olupek: med oblicami je našel še nekaj krompirjev
  2. 2. geol. v tekoči vodi obrušen, okrogel kamen: z oblicami tlakovana tla / rečne oblice
  3. 3. les. na eni strani raven, na drugi neobdelan kos lesa iz podolžno razžaganega debla: smrekove oblice; plot iz oblic in navpičnih kolov
    // okroglo, nerazcepljeno poleno; okroglica: naložil je še nekaj oblic, da ogenj ne bi ugasnil
ovčetína in ovčétina -e ž (í; ẹ̑) ovčje meso: jesti ovčetino; kuhana, pečena ovčetina
petelínec -nca (ȋ) 
  1. 1. star. petelin: petelinec je zaplahutal s perutmi in zakikirikal / rdeči petelinec je dosegel golobnjak / napel je petelinec in sprožil
  2. 2. nav. mn., nar. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom; grebenčki: Tedaj je prinesla strina slamnico mrzlih ajdovih petelincev (F. Bevk)
préšati -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen
// z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine
púding -a (ȗ) 
  1. 1. industrijski izdelek v obliki prahu iz škroba, mleka: stresti puding v mleko / čokoladni, lešnikov puding
    // jed iz tega izdelka: jesti puding
  2. 2. gastr. močnata jed, kuhana v sopari: kuhati puding / rižev, sirov puding
skúha -e ž (ū) 
  1. 1. nar. (kuhana) jed, hrana: za večerjo je pripravila skuho / krompirja ima še za tri skuhe obroke
    // (kuhana) hrana za prašiče: dati prašičem skuho / kmetje pospravljajo skuho z njiv
  2. 2. gastr. jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja
sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 
  1. 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
    1. a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
    2. b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana
      // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
      // pesn. dober, okusen: sladko vince
  2. 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
  3. 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
  4. 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
  5. 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
  6. 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
    // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
    ● 
    sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
    ♦ 
    agr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje
smójka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. etn. kuhana in pečena drobna repa, znana v Poljanski dolini: jesti smojko
  2. 2. šalj., navadno v zvezi loška smojka nespameten, neumen človek: on je prava loška smojka
sváljek -jka (ȃ) podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem: delati svaljke iz gline; oblikovati testo v svaljke; svaljek sesekljanega mesa / krompirjevi svaljki kuhana jed svaljkaste oblike iz krompirjevega testa
// kar je temu podobno: pismo je zmečkal, svaljek pa vrgel na tla / koža se mu lušči v svaljkih / svaljek las, listja / puhal je svaljke dima
svéž -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) 
  1. 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu
    // tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje
    // ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla
  2. 2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote
  3. 3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila
    // ostala sta sama ob svežem grobu
    // nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža
  4. 4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor
  5. 5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej
    // navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan
    // ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek
    // svež videz
  6. 6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov
  7. 7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna
    ● 
    ekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč
    ♦ 
    agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra
svinína in svinjína -e ž (í) 
  1. 1. svinjsko meso: jesti svinino; kuhana, pečena svinina; mastna svinina / prekajena svinina
  2. 2. usnje iz svinjske kože: čevlji iz svinine
štrúkelj -klja (ú) 
  1. 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom
    // kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja
  2. 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi
    // ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji
šúnka -e ž (ȗ) pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka
 
gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti
vzhájanec -nca (ā) nav. mn., gastr. kuhana, na rezine zrezana jed iz kvašenega testa, navadno kot priloga: jesti, kuhati vzhajance / ajdovi vzhajanci
zelenjáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva; gojiti, pridelovati zelenjavo; oskrbovati trg z zelenjavo; kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava; zamrznjena zelenjava; košara za zelenjavo; sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava
  2. 2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj
žlíkrof -a (ī) nav. mn., gastr. kuhana jed iz testa, napolnjena z nadevom: postreči z žlikrofi; skleda žlikrofov / idrijski žlikrofi

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

léčin -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi s kulturno rastlino lečo; lečenSSKJ 1 lečin pire; Ko sem bil majhen, mi je mama kuhala lečino juho ali pa solato iz leče in trdo kuhana jajčka E (↑)léča
njók -a m (ọ̑)
1. majhen svaljek ali blazinica iz krompirjevega testa: Včasih je nona vsak njok posebej povaljala po vilici, tako da je na eni strani nastal rebrast vzorec, na mestu, kjer je pritisnila s prstom, pa je ostala vdolbinica
2. nav. mn. kuhana jed iz takih svaljkov: Za kosilo so nam pripravili odlične zrezke in prave primorske njoke E it. gnocco
pirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mečkati, drobiti mehka surova ali kuhana živila v enotno zmes: pirirati juho; Polovico breskve piriramo z električnim mešalnikom in jo skozi cedilo pretlačimo v kozarec za mešanje E nem. pürieren iz (↑)piré
spirírati -am dov. (ȋ)
zmečkati, zdrobiti mehka surova ali kuhana živila v enotno zmes: spirirati juho; V mešalnik damo čebulo, česen, oljčno olje, kruh in sol ter spiriramo E pirírati
Število zadetkov: 35