Tiskanje

duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]

1.

izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa

1.1.

pri množinskih samostalnikih

1.2.

pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih

1.3.

pri števnih samostalnikih

2.

kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa

2.1.

kot samostalnik

v predložni prislovni zvezi

FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...

garnéla garnéle samostalnik ženskega spola [garnéla]

1.

majhen rak s prosojnim, bočno rahlo sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Garnele iz star. niz. garneel ‛garnela’, nejasnega izvora - več ...

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

1.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kóndit -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.-Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče-Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kràp2 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

navadno v množini jed iz testa iz ajdove ali pšenične moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim nadevom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. krapfe ali stvnem. chrapfo v pomenu ‛vrsta peciva, vrsta cmoka’ - več ...

kuhan -a prid. kuhan: Peteln tedaj bodi vasha Rihta, v'rajshi Kuhan im. ed. m ǀ koſſilu bo poſnu kuhano im. ed. s ǀ daitemi kuhane rod. ed. ž vode ǀ je mogal kaj kuhaniga rod. ed. s jeſti ǀ trije purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga tož. ed. m ži. capuna imeli ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo kokush, v' nudelnih kuhano tož. ed. ž ǀ malukadaj ſó kuhanu tož. ed. s jedli ǀ shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane im. mn. ž → kuhati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

məžȗra, f. češpljevec, kuhane češplje z narezanim kruhom, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

núdelj -na [nudəlj] m (ú)
1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov; rezanec: juha z nudeljni / rezati nudeljne
2. nar. koroško kuhana jed navadno iz nekvašenega testa z različnim nadevom: za malico so dobili nudeljne, kuhane slive in mošt / ajdovi nudeljni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]

1.

odliti počasi in navadno v manjših količinah

1.1.

2.

v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah

2.1.

v obliki odcediti se

ETIMOLOGIJA: ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

osnôva -e ž (ȏ) navadno s prilastkom
1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove sodobne družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni nobene osnove razloga, vzroka
// kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina
2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale
4. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova
5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo
// osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa volnen / vezna, zankasta osnova
● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 1.500 evrov osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko
♦ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

panakóta in panna cotta -e [panakóta] ž (ọ̑)
gastr. italijanska sladica iz kuhane sladke smetane, ohlajene in prelite s prelivom: panakota z gozdnimi sadeži; panakota in tiramisu / panakota z borovničevim, jagodnim prelivom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

paštašúta -e ž (ȗ)
nar. primorsko jed iz testenin in preliva: naročiti paštašuto
// kuhane testenine sploh: paštašuta s sirom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pečen2 del., F10, cinericius panis, krúh pod pepelom pezhen, pod perhauko; furnaceus, -a, -um, v'pèzhi pezhen ali kuhan; minutal, -lis, v'reini pezhena prata; nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; panis biscoctus, biṡkot dvakrat pezhen; pistus, -a, -um, tudi pezhen; satureia, -reiae, ſatrariz, ſatariz, lipú diſezhe ṡeliṡzhe ṡa pezhene prate; semiaſsus, -a, -um, na polovizo pezhen; subcinericius panis, krúh pod pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.ſ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pékmez -a m (ẹ̑)
gastr. gosto kuhane slive s sladkorjem:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prikúha -e ž (ȗ)
gastr. jed iz kuhane zelenjave kot dodatek h glavni jedi: prikuha iz bučk, kolerabic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

rȁk2 ráka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sekavce ► sėˈkaːfce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]

navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

ETIMOLOGIJA: ↑testen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯] prid., toplêjši (ó; ọ́ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice

topló

in tôplo prisl.:

toplo se obleči

toplo pozdraviti, sprejeti koga

sonce toplo sije

toplo stisniti roko

toplo rjav odtenek

/ v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih

●

ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim

tôpli

-a -o sam.:

popiti kaj toplega

toplo mu dobro dene

obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega

umaknil se je na toplo

prijetno mu je na toplem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]

1.

kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki

užitek -tka m zaužitje (?): Vy ſe ſerdite zhes kuharzo, je shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane, ſim savergal, kar ſim shpendal, dokler nej vshitika rod. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

vzdigniti -nem dov. 1. vzdigniti, dvigniti: io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit nedol. ǀ sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit nedol. ǀ glave nemore gori vſdignit nedol. ǀ taKrat Diogenes usdigne 3. ed. suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi ǀ Vſdigne 3. ed. Mojſes to palzo pruti oblakam ǀ vsdigne 3. ed. desno roko hozhe ſnamine Svetiga Krisha ſturiti ǀ Mashnik uſdigne 3. ed. ſvojo roko, rekozh ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete 2. mn., inu ga gori neſſete pod ſtreho ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò, inu ga vſdigneio 3. mn. ǀ pomagaite, vsdigniteme vel. 2. mn.+, daitemi kuhane vode ǀ je vſdignil del. ed. m skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ ga je vsdignil del. ed. m, inu na ſvojo shivino, poloshil ǀ Nobedn ſe neperpogne, de bi taiſtu gori uſdignu del. ed. m ǀ taiſtu Svetu truplu v' lufft ſó vsdignili del. mn. m, inu ta Hrib Sinai ſo pokoppali 2. povzdigniti: de bi imeli ozhy vashih misly is semle v' nebeſſa usdignit nedol. ǀ ſi bil perſilen tvoje Svete ozhy v' Nebu vſdignit nedol. ǀ aku moje ozhy gori vſdignem 1. ed. ǀ po tem vſdigne 3. ed. ſvoje ozhij v'Nebu ǀ Ta folk tudi vsdigne 3. ed. ſvojo shtimo, ter naprei sazhne to ſveto Velikonozhno pejſſim pejti ǀ uſdigne 3. ed. gori ſuoje gorezha ozheſsa, inu sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih, inu greshnih dellah, neusdignete +2. mn. gori v' Sveta Nebeſſa ǀ Vſdigni vel. 2. ed. tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Vsdigni vel. 2. ed. gorj tvoje ozhy ǀ Vsdignimo vel. 1. mn. gori v' nebeſſa nasha ſerza ǀ vsdignite vel. 2. mn. vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta Nebeſſa ǀ glaſſ te huale vsdignite vel. 2. mn. de po cellem ſvejtu ſe bò shlishal ǀ vſdignite vel. 2. mn. gori vashe ozhy ǀ Kadar je v'Nebu shal je bil ſvoie S. Roke gori vſdignil del. ed. m ǀ je zhakal dokler Mashnik je S. Rus. T. vsdignil del. ed. m ǀ Eua kadar je bila tega praviga Synu porodila, ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila del. ed. ž ǀ kadar bodo nyh ozhij vſdignili del. mn. m v' peld tiga resmartraniga shenima Nebeshkiga 3. odstraniti: Vſdignite vel. 2. mn. gori urata Angeli, de Krajl Nebeski poide k' Ozhetu Nebeskimu ǀ bi bilu sadoſti, de bi bili urata odperli, inu nikar yh gori usdignili del. mn. m vzdigniti se 1. dvigniti se: ſe usdigne 3. ed. na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ta zhaſs spuſtè eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne 3. ed. ǀ prezej ſe vſdigneio 3. mn., inu Chriſtusa gredò obiskati ǀ taku hudizhy is pekla ſe usdigneio 3. mn., inu k' temu greshnimu zhloveku taiſto uro prideio ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu ratalu, inu spet ſe v' nebeſſa vsdignilu del. ed. s 2. nastati, začeti se: de bi ſe utegnil kreh vsdignit nedol. mej njegovimi ǀ polsot ſe vſdigne 3. ed. kreh, inu boj gor(i) se vzdigniti vstati: ta mertvi ſe gori usdigne 3. ed. ǀ na tu Chriſtus ſe gor vsdigne 3. ed., ter rezhe vzdigniti se čez napasti, upreti se, začeti vstajo: ſi naprej vſame, de on ſam s'enem hlapzam hozhe ſe vſdignit nedol. zheſs cello Philiſtersko vojsko ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne 3. ed. zhes taistu mestu ǀ ſe zhes taistu usdigne 3. ed. ta neuſmilena lakota ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish, de ſe zhes sapuvid Boshio neusdigne +3. ed. ǀ prezei ſe zhes Boga vſdigneio 3. mn., inu toshio ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio 3. mn. ǀ vſdigniſe vel. 2. ed. ſerzhnu zhes njega ǀ ta puntarski folk ſe je bil zhes nyh vſdignil del. ed. m ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe zhies tebe neusdignil +del. ed. m is suojo mogozhnostio ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila del. ed. ž ta Grex Zerku ǀ Nebu, suesde, luft, semla, ludie, vejter, inu hudizh, ſe ſo zhes naſs vſdignili del. mn. m ǀ kadar vſy ſourashniki nashe dushe ſe bodo zhes nas usdignili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zaparjen del., nidor, -ris, shmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, saparyen dúh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zlatôvčica zlatôvčice samostalnik ženskega spola [zlatôu̯čica]

1.

iz zoologije postrvi podobna sladkovodna riba s pisanimi pikami po trupu; primerjaj lat. Salvelinus

1.1.

STALNE ZVEZE: jezerska zlatovčica, potočna zlatovčica
ETIMOLOGIJA: ↑zlato

žleht2 prisl. slabo: je shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane ǀ zhe pak bodò shleht piſsali de yh bò dobru otèpel ǀ Vij kateri ste shleht gvantani primer.> zhe njegovi dellauzi ſò shlehtnishi shivali raishi je imel → žleht1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

žmah m, F8, gustus, -us, ṡhmah; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; salivosus, -a, -um, kar ima ṡhmáh po ſlinah, kar po ſlinah diſhy; saperda, ena riba takú imenovana, ali ena ſorta miſhilnou hudiga ṡhmaha; sapidus, -a, -um, ṡhmahin, dobriga ṡhmaha, dobru diſhy; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

žulivamp [

] samostalnik moškega spola

krčmar, ki ponuja kuhane jedi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.