Tiskanje

Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bívak -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač]

golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...

brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc]

žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec

ETIMOLOGIJA: ↑brinov

brzokuhálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brzokuhálnik -a m (ȃ)
električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brzoparílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brzoparílnik -a m (ȋ)
velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brzoparílnik -a m

velik lonec za hitro kuhanje ali parjenje

SINONIMI:

brzoparilni lonec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

bután -a m (ȃ)
plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan
♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; v prid. rabi: butan plin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

cvŕtje1 -a s (ŕ)
glagolnik od cvreti: kuhanje in cvrtje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čájnik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

časôvnik -a m (ȏ)
elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo: nastaviti časovnik; aparat za kuhanje kave s časovnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]

1.

stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1.

1.2.

2.

vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost

ETIMOLOGIJA: ↑čist

čokoláda -e ž (ȃ)
živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje
// pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušênje -a s

1.

zmanjševanje jakosti zvoka

SINONIMI:

glušenje

2.

kuhanje v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe

SINONIMI:

knj.izroč. parjenje1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

džézva -e ž (ẹ̑)
spodaj široka, zgoraj zožena posoda za kuhanje turške kave: postaviti džezvo na kuhalnik; bakrena džezva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

džézva -e ž

spodaj široka, zgoraj zožena posoda za kuhanje turške kave

SINONIMI:

ekspr. džezvica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

džẹ̑zva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

džȗveč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

híhí in hìhì; in hí1 medmet

1.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka

1.1.

izgovarja se z višjim tonom

2.

izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen

2.1.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi

izgovarja se z višjim tonom

3.

kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave

ETIMOLOGIJA: ↑hi

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

jedílen -lna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kafetjêra, kafetiera samostalnik ženskega spola

tridelna priprava za kuhanje ekspresne kave

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kȃhla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]

vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A

STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta

kavovár -a in -ja m (ȃ)
zastar. posoda za kuhanje kave: naliti kavo iz kavovara / kavovar na špirit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

knjíga -e ž (í)
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige
// delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja
2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / bela knjiga dogovorno oblikovana zbirka načel, zahtev za urejanje in upravljanje določenega področja; blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga
// tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti znane osebnosti
3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah
● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra
♦ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; pravn. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kôtel -tla [kotəu̯] m (ó)
1. velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje: naliti vodo v kotel; bakren, medeninast kotel; s stropa je visel velik kotel; zunaj je bilo vroče kot v kotlu, kot bi stopil v kotel / (vojaški) kotel; žganjarski kotel; kotel za prašiče; v pralnici imajo kotel za kuhanje perila; kotel za žganjekuho; pren., publ. Rusija je bila kotel, v katerem so vrele evropske in azijske sile
2. navadno v zvezi parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro: parni kotel je razneslo; parni kotel za centralno kurjavo / kurjač parnega kotla
3. nav. ekspr. okrogla dolina s strmimi pobočji: vas leži v kotlu; odprl se mu je pogled na kotel pod Krnom
● publ., ekspr. strašiti kmete s skupnim kotlom zlasti prva leta po 1945 neobjektivno prikazovati življenje v (kmetijski) zadrugi
♦ strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; lokomotivski parni kotel parni kotel za lokomotive; pranje kotlov odstranjevanje zlasti kotlovca z notranjih sten parnega kotla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kôtel -tla m

velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

lokomotivni parni kotel

parni kotel

GLEJ ŠE SINONIM: kotlina
GLEJ ŠE: kapa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

kotel ► ˈkoːtȯu̯ -tla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kotlíček -čka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kozíca1 -e ž (í)
1. okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje: cvreti v kozici; lonci in kozice
// železna posoda na treh nogah za kuhanje: na ognjišču je stala kozica
2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri hlačah, pod pazduho pri rokavih: vstaviti, všiti kozico; kozice pri rokavih
♦ čeb. priprava, na katero se odlaga satje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kozíca1 -e ž

okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje

SINONIMI:

neknj. pog. kastrola, ekspr. kozička

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

kozica [kozíca] samostalnik ženskega spola

vrsta sloke, morda LATINSKO: Scolopax palustris
železna posoda na treh nogah za kuhanje; kozica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kráča -e ž (á)
1. spodnji del noge pri prašiču: krača in parklji
// ta del noge za kuhanje ali pečenje: obirati, rezati kračo; mastna, dobro posušena krača; gnjat in krača / prekajena krača / svinjska krača
♦ gastr. telečja krača spodnji del telečje noge za pečenje
2. nav. mn., slabš. noga (pri človeku): suhe krače
● ekspr. je urnih krač hitro hodi
3. slabš. osebni avtomobil, navadno star, slab: krača s pokrpano platneno streho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kráča -e ž

spodnji del noge pri prašiču za kuhanje ali pečenje

SINONIMI:

ekspr. kračica

GLEJ ŠE SINONIM: avtomobil, noga

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

kúha -e ž (ú)
1. kuhanje: lotila se je kuhe; mešati jed med kuho; hiteti s kuho / prinesti krompirja za eno kuho
2. ekspr. jed, hrana: pripravljati kuho; jesti dobro, enolično kuho / kuhi je primešala dišave
// star. (kuhana) hrana za prašiče: gosta kuha; kotel za kuho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.-C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuha ► ˈküːxa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuhálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kuhalna plošča, kuhalnik, kuhalna cona, kuhališče
Ker v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuhálnik -a m (ȃ)
manjša prenosna naprava za kuhanje: vključila je kuhalnik; lonec s krompirjem je postavila na kuhalnik; na kuhalniku si je kuhal čaj / dvoploščni kuhalnik; električni, plinski kuhalnik; kuhalnik na butan, špirit
♦ papir. odprta ali zaprta posoda za pripravljanje, predelovanje papirne mase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuhálnik -a m

manjša prenosna naprava za kuhanje

SINONIMI:

knj.izroč. pečica3, zastar. samovar

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

kuhalnik na gorilni špirit

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

kuhálnik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuhálni komplét -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kúhanje -a s (ú)
glagolnik od kuhati: ukvarjati se s kuhanjem / mešati jed med kuhanjem; kuhanje mesa / posoda za kuhanje turške kave / kuhanje žganja / s kuhanjem trme ne boš nič dosegel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kúhanje -a s

postopek, pri katerem se dela hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote

SINONIMI:

kuha, ekspr. kuharija, ekspr. kuhinja

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

kuhanje žganja

GLEJ ŠE: čokolada

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kǜhanje -a s kuhanje: Z špeha se dobi za mázanje i za kühanje mást AI 1878, 21; ſzmo nej mogli niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti KM 1790, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuharíja -e ž (ȋ)
nav. slabš. kuhanje: hitela je s kuharijo / učiti se kuharije kuharstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuharíja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. |kuhanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuharija ► küxaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kúharski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kuharje ali kuharstvo: cenil je njene kuharske sposobnosti; ekspr. učiti se kuharske umetnosti / kuharski recept; kuharska knjiga knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi / kuharski pomočnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kúhinja -e ž (ú)
1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja
// pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi
2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele
// ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo
3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kuhljánje samostalnik srednjega spola

počasno kuhanje pri temperaturi, ki je malo nižja od vrelišča

ETIMOLOGIJA: ↑kuhljati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lônec -nca m (ó)
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lônec -nca m

posoda valjaste oblike za kuhanje

SINONIMI:

neknj. pog. pisker, knj.izroč. urna

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

cvetlični lonec

livarski lonec

lončeni lonec

GLEJ ŠE: brzoparilnik, draslja, ekonomlonec, ekonomlonec, ekonomlonec, talilnik, kuhati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

lônec -nca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lonec ► ˈloːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mákrobiótičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́)
nanašajoč se na makrobiotiko: makrobiotični jedilnik, recept; makrobiotična hrana, prehrana, dieta; kuhanje po makrobiotičnih načelih / makrobiotična kuhinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

medíca -e ž (í)
alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mêtla -e ž (é)
1. priprava za pometanje iz zvezanega svežnja vejic, šib, ščetin z držajem: izdelovati, prodajati metle; slika čarovnice na metli; metla in smetišnica; drži se, kot bi metlo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo / brezova metla / ta metla je že obrabljena
2. ekspr. rep kometa: repatice so vlačile svoje metle po nebu
● ekspr. on je prava metla ni samostojen, odločen; ni ugleden, cenjen; ekspr. za žensko nista le metla in kuhalnica pometanje, pospravljanje in kuhanje; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
♦ bot. navadna metla grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti, Sarothamnus scoparius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mizogínski pridevnik

1.

ki ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je prepričan o njihovi manjvrednosti

SINONIMI:

mizogin

mizoginističen

1.1

ki kaže, izraža tak odnos, prepričanje

SINONIMI:

mizogin

mizoginističen

ETIMOLOGIJA: ↑mizogin

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina

módro

prisl.:

modro pobarvana ploskev

modro žareča žica

/ piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem

♦

metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

norija ► nȯˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ôgenj ôgnja m (ó)
1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti ogenj; gasilcem je uspelo ogenj pogasiti; razpihovati ogenj; nalagati (drva) na ogenj; ekspr. hiša je bila vsa v ognju je gorela; rana peče kot ogenj; zardela je kot živi ogenj / kuriti stražne ognje; sedeti ob tabornem ognju / proti ognju odporna snov; pren. v očeh ji je žarel ogenj
// pog. požar: v tej vasi je bil lani ogenj / kot klic pri požaru ogenj
2. pog. vir toplote za kuhanje, pripravljanje hrane: zmanjšati ogenj; vzeti posodo z ognja; kuhati, peči na močnem, slabem ognju / kuhati na odprtem ognju neposredno nad plameni
3. knjiž., ekspr. velika življenjska moč, sila: ogenj se mu preliva po telesu; imeti ogenj v srcu / konj je poln ognja
// visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: žarel je od notranjega, ustvarjalnega ognja; biti ves v ognju; o tem je govoril z vsem mladostnim ognjem; prepevali so z velikim ognjem / to je dajalo ognja dejanjem in besedam / z ognjem se je lotil stvari
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: gorel je v ognju ljubezni; ogenj navdušenja; iti skozi ogenj terorja; ogenj vstaje se je hitro širil / biti v ognju debate
4. knjiž. rdeča svetloba, žarenje: nebo je bilo v ognju zahajajočega sonca; ogenj večerne zarje / ko je vstopila, so bila njena lica v ognju
5. voj. močnejše obstreljevanje določenega cilja: ogenj z vseh strani jih je prisilil k umiku; odpreti, ustaviti ogenj iz pušk; sovražnik je odgovoril z ognjem; strojnični in topovski ogenj; znajti se v območju nasprotnikovega ognja; ustavitev ognja / bočni ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada; navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede / kot ukaz ogenj
6. voj. oborožen spopad, boj: borci so šli v ogenj; poslati vojake v ogenj; do zdaj še ni bil v ognju; pren. kadar je kaj važnega, pošlje ženo v ogenj
● ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. imaš ogenj vžigalice, vžigalnik, da si prižgem cigareto; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; ekspr. šla bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati; je med dvema ognjema v položaju, ko ga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili; ekspr. igrati se z ognjem lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah; grški ogenj nekdaj vnetljiva snov za zažiganje zlasti sovražnih ladij; ekspr. dekle je živi ogenj zelo živahno, ognjevito; požiralec ognja artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo gorečo palico; star. puška na dva ognja dvocevka; boji se ga kakor živega ognja zelo; novica je šla kakor ogenj po deželi se je zelo hitro širila; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka
♦ elektr. Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti; rel. večni ogenj pekel; šport. olimpijski ogenj ki se prinese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti; voj. metalec ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ogenj ► ˈoːgėn ˈoːgna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

oprávek -vka m (ȃ)
1. kar kdo opravlja
a) glede na okoliščine: imeti opravek na sodišču; opravki v zvezi s prodajo hiše; imam dosti opravkov / biti v mestu po opravku; hoditi, iti, priti po opravkih; šli so vsak po svojem opravku; moram še po opravkih; poslati koga po važnem opravku
b) nav. mn., s prilastkom glede na poklic, položaj, mesto: nalagali so mu kurirske opravke; blagajniški, poklicni, poslovni opravki; opravki tovarniškega čuvaja
2. nav. ekspr., v zvezi imeti opravka s, z izraža, da
a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: s tem dogodkom nimam nobenega opravka; z njim nočem imeti opravka; imeti opravka s policijo; opozoriti na previdnost tiste, ki imajo opravka z orožjem; v tistem pretepu sem imel tudi jaz opravka sem se ga udeležil; publ. vse kaže, da imamo opravka s tatvino da gre za tatvino; zver, s katero smo imeli opravka, se še zmenila ni za naše udarce smo se spopadali
b) kdo kaj dela: ima veliko opravka s čiščenjem, kuho; imeti opravka z vrtom
// izraža vzročno odvisnost, povezanost: nesrečo je zakrivil sam, dež pri tem nima nobenega opravka; ima to kaj opravka z mojo izjavo; medicina ima opravka z boleznimi se ukvarja
3. nav. ed., star. kar se uresničuje z delanjem; delo: lotiti se opravka; doma danes nimam posebnega opravka; zdaj je žetev in je dosti opravka / pretakanje vina je važen opravek
4. zastar. obleka, oblačilo: ali ti je moj opravek všeč / biti v ponošenem opravku
● kuhanje je njen glavni opravek naloga, dolžnost; ekspr. dajati si opravka z vrtom ukvarjati se; dati opravka ekspr. ta fant ti bo še dal opravka povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. štor mu je dal dosti opravka težko ga je izruval; težko ga je razsekal; star. ni mu bilo všeč, da si hči da opravka s tem fantom mu izkazuje ljubezensko naklonjenost; star. dobil je opravek, naj jetnike odpelje nalogo; ekspr. vidim, da ne veš, s kom imaš opravka kakšen človek je to; ekspr. pustite ga, sicer boste imeli opravka z menoj vas bom kaznoval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

opréma za priprávo hráne -e -- -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Papinov

Predlog

Papinova Papinovo pridevnik

IZGOVOR: [papênou̯], ženski spol [papênova], srednji spol [papênovo] in [papínou̯], ženski spol [papínova], srednji spol [papínovo]

ZVEZE: Papinov lonec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

párjenje smučí -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pẹ̑č1 pečȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pečíca3 -e ž (í)
1. manjšalnica od peč: v sobi ima pečico; greti se pri pečici; lončena, železna pečica / električna, plinska pečica
2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika: odpreti, zapreti pečico; ogreti pečico; peči v pečici / pečica električnega, plinskega štedilnika
3. zastar. manjša prenosna naprava za kuhanje; kuhalnik: skuhati kavo na električni pečici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pečína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

plinovòd -óda m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

plôšča-esamostalnik ženskega spola

plosk predmet, površina
- plošča koga/česa
- , plošča v/na čem, kje
- , plošča iz česa
ploska konstrukcija na nosilnih zidovih
- plošča v/na čem, kje
- , plošča iz česa
na večjem krožniku servirane različne jedi za več oseb
- plošča česa
- , plošča za koga/kaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

plošča z/s
, plošča za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

1.1.

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podpéka samostalnik ženskega spola

1.

peka, priprava zlasti mesa z dodatki v pokriti posodi, postavljeni nad ali zakopani v oglje, žerjavico

1.1

posoda za tako peko, pripravo jedi, navadno litoželezna

1.2

jed, zlasti mesna z dodatki, ki se peče, pripravlja na ta način

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]

1.

gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode

1.1.

STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pônev tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó)
1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode
2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico
♦ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

posóda2 -e ž (ọ̑)
votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli
// ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti
// ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

posóda -e ž (ọ̑) nerjavna ~; ~ za kuhanje v sopari; skup. pomiti ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

posóda-esamostalnik ženskega spola

votel predmet
- posoda česa
- , posoda s čim

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

posoda za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

práženje -a s (á)
glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prèdpripráva -e ž (ȅ-ȃ)
predhodna priprava: predpriprava živil za kuhanje / končati, opraviti predpriprave za izdajo knjige; predpriprava za volitve; predpriprava za zidanje hiše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prèdprôstor -prostóra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prekúcen -cna -o prid. (ȗ)
teh. ki se da nagniti: prekucna naprava / prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pribòr-ôrasamostalnik moškega spola

predmeti, priprave za določeno delo, opravilo
- pribor česa/koga
- , pribor za kaj
- , pribor s čim
- , pribor v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

propán -a m (ȃ)
plin, ki se uporablja za kuhanje in ogrevanje: kuhati na propan; ogrevati s propanom / jeklenka za butan-propan
♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje tri atome ogljika; v prid. rabi: propan plin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rateški

Predlog

rateška rateško pridevnik

IZGOVOR: [ráteški]

ZVEZE: rateški krap

PRIMERJAJ: Rateški rokopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rêbra rêber s mn., mn. v sin. nizu

za kuhanje in pečenje pripravljeni del živalskega telesa s kostmi, ki oklepajo prsno votlino

SINONIMI:

ekspr. rebrca

GLEJ ŠE SINONIM: ogrodje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

rêbro -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é)
1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo
// mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči
// nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra
2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra
3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta
4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade
5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra
6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol
7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra
● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late
♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; glasb. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rebro ► ˈrebru -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

renja ► ˈrẹːn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

répnik -a m (ẹ̑)
1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rôčka1 -e ž (ȏ)
1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje: odstaviti ročko na rob štedilnika; točiti čaj iz ročke v skodelice; emajlirana, keramična, porcelanasta ročka; trebušasti ročki s kavo in mlekom / čajna, kavna ročka
// vrču podobna posoda: prinesti umivalnik in ročko s toplo vodo; natočiti pivo v ročko v vrček / spili so ročko jabolčnika
2. ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti kurilno olje v ročko
♦ šport. telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih, navadno kovinskih plošč na koncih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rozọ́lija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

smolnjak [smolnják] samostalnik moškega spola

lonec za kuhanje smole
s smolo napolnjeno jajce

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

smučí -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sòbívanjska skúpnost -e -i ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stêklokerámičen -čna -o prid. (ē-á)
nanašajoč se na steklokeramiko: čistilo za steklokeramične površine; steklokeramična vratca na kaminu / steklokeramična plošča naprava s steklokeramično površino za kuhanje z električno energijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stêklokerámika -e ž (ē-á)
material, ki nastane z naknadno kristalizacijo stekla: površina je iz steklokeramike; obloge iz steklokeramike / kuhalna plošča, štedilnik iz steklokeramike
// naprava s steklokeramično površino za kuhanje z električno energijo; steklokeramična plošča: steklokeramika z zmogljivimi gorilniki; čiščenje ostankov hrane s steklokeramike; čistilo, strgalo za steklokeramiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

šporhet ► šˈpoːrxet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

štedílnik -a m (ȋ)
1. naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje: zakuriti štedilnik, v štedilniku; pobrati pepel iz štedilnika; postavila je lonec na štedilnik / zidani, železni štedilnik; štedilnik na drva, premog
2. v zvezah: električni, plinski štedilnik naprava za kuhanje z električno energijo, na plin: izključiti, vklopiti štedilnik / električni štedilnik s štirimi grelnimi ploščami; kombinirani štedilnik za kuhanje z električno energijo in na plin; kuhinja s plinskim štedilnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tábor -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]

navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

ETIMOLOGIJA: ↑testen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

uporábljati -am nedov. (á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga: starega avtomobila že dolgo ne uporabljajo, zato je zarjavel; kopalnico uporabljajo gostje in domači; razkužiti predmete, ki so jih uporabljali bolniki; orodje, ki se dosti uporablja, se obrabi; imeti pravico uporabljati kaj / te čevlje uporablja le v dežju nosi; prosil ga je, če sme uporabljati njegovo kolo se voziti z njim; to pot uporabljajo vsi vsi hodijo, se vozijo po njej; ti predpisi se redko uporabljajo po njih se redko ravna; če ne boš roke uporabljal, bo oslabela delal, gibal z njo; napisati navodila, kako se stroj uporablja se ravna z njim
// delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate: uporabljati naravna bogastva; uporabljati zbrani denar / uporabljati izkušnje, znanje
2. delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri pomivanju uporablja krtače in krpe; uporabljati pri jedi pribor; pri prevajanju uporablja slovar; navedel je vire, ki jih je uporabljal pri pisanju knjige / v stanovanju uporabljajo copate hodijo v njih / pri zasliševanju so uporabljali različne metode / v kmetijstvu uporabljajo umetna gnojila; taki vagončki se uporabljajo v rudniku jih imajo za prevoz / tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna imeli, poznali / ličil ne uporablja; uporablja le preizkušena zdravila
// delati, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabljal je tudi silo, da bi ga prepričal / uporabljati izjave v svojo korist; uporabljati dokaze proti nasprotniku / uporabljati kaj za kak namen
3. delati, da kaj nastopa v sporočilu: uporabljati v govoru narečne besede; uporabljati uveljavljene strokovne izraze / uporabljati materni jezik sporazumevati se v njem
4. v zvezi z za delati, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabljati kuhano govedino za polpete; uporabljati pšenico za krušno moko; debelejše blago se uporablja za plašče
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabljati kamenje za nasipanje; uporabljati plin za kuhanje; ta snov se uporablja za razkuževanje s to snovjo se razkužuje / to posodo uporabljajo za vodo za hranjenje vode / uporabljati zakon za varstvo zakonitosti
// z oslabljenim pomenom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabljati denar kot menjalno sredstvo; bil mu je spremljevalec, uporabljal pa ga je tudi za tajnika; uporabljati hrastov panj kot tnalo; to olje se uporablja kot topilo
● ekspr. spretno uporablja jezik govori; ekspr. še ne zna uporabljati pameti samostojno misliti; ekspr. pogosto je uporabljal palico jih je tepel

uporabljajóč

-a -e:

uporabljajoč različne metode, sta dobila isti rezultat

dolbsti deblo, uporabljajoč ogenj

uporábljan

-a -o:

pogosto uporabljan izraz

dosti uporabljana bližnjica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

uporábljati -am nedov.

1.

kaj delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga

SINONIMI:

rabiti, knj.izroč. imeti v rabi, knj.izroč. imeti v uporabi

2.

kaj delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti

SINONIMI:

rabiti, knj.izroč. porabljati, ekspr. posegati, knj.izroč. posezati, publ. posluževati se, ekspr. segati, zastar. služiti se, zastar. upotrebljati

3.

kaj za kaj izraža, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik

SINONIMI:

rabiti, pog. jemati, publ. koristiti

4.

kaj delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate

SINONIMI:

knj.izroč. aplicirati, publ. okoriščati se, zastar. upotrebljati

GLEJ ŠE: govoriti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

varīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

1.

jesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

višínski tábor -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó)
1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za vodo neprepustna plast; v vodi topna snov / jezerska, morska, rečna voda; ob izlivu reke v morje se mešata sladka in slana voda
// ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvu: voda vre; čistiti, črpati, greti, natakati vodo; piti vodo; sladkati, soliti vodo; zajemati vodo iz vodnjaka; kuhati na vodi, v vodi; potešiti žejo z vodo; razredčiti mleko z vodo; postana, sveža voda; voda za hlajenje motorja; voda za kuhanje, napajanje, pranje; kozarec, vedro vode; poraba vode; zbiralnik vode / odpadna voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; pitna voda; sanitarna, tehnološka voda / hruškova voda v kateri so se kuhale (suhe) hruške
2. tudi mn. ta tekočina kot reka, jezero, morje: voda dere, klokota, šumlja; voda izvira pod hribom; vode naraščajo, upadajo; vode s tega ozemlja odtekajo v isto morje; regulirati vode v nižini; zajeziti vodo; iti v vodo; bresti po vodi; globoka, plitva voda; žuborenje vode; mlin na vodo; ob vodi živeča ptica; prevoz, promet po vodi / podzemeljske, površinske vode; ribolovna voda v kateri je dovoljen ribolov; stoječe vode naravne vode v kotanjah, vdolbinah, zlasti velikih; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; zdravilne vode / smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln
3. ta tekočina kot osnovna sestavina sadežev, plodov: iztisniti vodo iz kumar; nekateri sadeži imajo veliko vode
4. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč1, urin1: otrok ni mogel zadržati vode; pregledati vodo / bolniku se voda zapira ima težave z odvajanjem seča
// vodi podobna telesna tekočina sploh: voda mu je zalila pljuča; v kolenu ima vodo
5. navadno s prilastkom vodna ali vodi podobna raztopina, ki se uporablja kot sredstvo za nego, razkuževanje zlasti kože: dišeča, lasna voda; kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje; ustna voda; voda za britje
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi; ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost; ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; evfem. tišči ga na vodo opraviti mora malo potrebo; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; ekspr. mnogo vasi je pod vodo je poplavljenih; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril; publ. teritorialne vode teritorialno morje; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrastel še veliko časa bo minilo; knjiž. sta olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; počutiti se kot riba v vodi ugodno, prijetno; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči; star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ fiz. destilirana voda; anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; geogr. arteška voda ki se nabira pod neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; danja, izdanja voda; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; podtalna ali talna voda ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol. juvenilna voda ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; kem. voda spojina vodika in kisika; klorirana voda; kristalna voda ki je v kristalu vezana na molekule; mehka voda ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; težka voda v kateri je težki vodik; trda voda ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kozm. brezova, koprivna voda; med. bolnika žene na vodo prepogosto si mora izpraznjevati mehur; burova voda ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline; med., vet. plodova voda ki obdaja plod v maternici; meteor. meteorna voda; min. mineralna voda ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; petr. termalna voda naravna topla ali vroča voda; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; nevtralne vode; strojn. napajalna voda ki jo črpalka potiska v parni kotel; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vrȃn2 vrána prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa]

1.

neformalno milo

2.

neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica

FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...

žgánjarski2 in žganjárski -a -o prid. (ȃ; á)
nanašajoč se na žganjarje ali žganjarstvo: žganjarska opravila / žganjarski kotel valjasto oblikovan kotel s kapo in hladilnimi cevmi za kuhanje žganja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žganjekúha -e ž (ū)
kuhanje žganja: kotel za žganjekuho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.