Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

civíl -a m (ȋ) 
  1. 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu
    // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo
  2. 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile
júhar -ja m (ȗ) 
  1. 1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec
  2. 2. slabš. kuhar: pomagati juharjem
kúhar -ja m (ȗ) kdor se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuhar kuha kosilo; bil je dober kuhar / glavni kuhar; hotelski, ladijski kuhar
kúharček -čka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kuhar: kuharček je pomagal v kuhinji
ládijski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ladja 1:
  1. a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik; ustaviti ladijske stroje; ladijski tovor; dajati opozorila z ladijskim zvonom; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
  2. b) ladijski prevoz, promet; ladijski vozni red; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot; dobre ladijske zveze z otoki
  3. c) ladijski kuhar, zdravnik; ladijska posadka
    ♦     les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; (ladijski) vijak; teh. ladijski žeblji
lákota -e ž (á) 
  1. 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika
    // trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
    ●     ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
  2. 2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti
  3. 3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
  4. 4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
  5. 5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
  6. 6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota
nájga -e ž (ȃ) nar. vzhodno ostanek vina (v sodu): tudi najgo so že popili; motna najga
// ostanek česa tekočega sploh: kuhar ima v kotlu samo še najgo
preimeníten -tna -o prid. (ī) ekspr.  
  1. 1. preveč imeniten: ta ženska je preimenitna zanj
  2. 2. zelo imeniten, dober: preimenitno vino; ima preimenitno vozilo / on je preimeniten kuhar / za tiste čase je bil to preimeniten dogodek

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bíopridélek -lka in bío pridélek -- -lka [bijopridelək] m (ȋ-ẹ̑)
pridelek, pridelan samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Vse sestavine kuhar dobiva naravnost iz soseščine, kjer so ne le vrhunski vinarji, ampak številne kmetije z biopridelki, ki kar tekmujejo v kakovosti E ↑bío… + (↑)pridélek
Število zadetkov: 9