dvókrílna kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
francóska kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kašêr -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kašêrka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kašírana kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kašíranje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krílna kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krítje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krítna kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulísa -e ž (ȋ) na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča: na oder so postavili kulise;
stopiti za kuliso;
mesto je bilo videti kot velika pisana kulisa / kulisa te komedije je bil trg; pren. med kulisami življenja se odvija moderna človeška komedija // nav. mn., ekspr. kar zakriva resnično podobo, stanje česa: ograditi se s kulisami; vse je bilo le varljiva kulisa
● ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. narediti kaj za kulisami naskrivaj
♦ gled. kaširati kulise z nanašanjem lahkih materialov na gladko površino kulis doseči plastičnost; rad. zvočna kulisa posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; teh. kulisa del mehanizma, ki z žlebom, izrezom določa gibanje vzvoda, droga; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulísa -e ž (ȋ) postaviti ~e; poud. pogledati za ~e |spoznati to, kar ni javno, vidno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulȋsa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulīsa, f. die Seitenwand auf Bühnen, die Coulisse, Jan., Cig. (T.), nk.; za kulisami, hinter den Coulissen, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulísa -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulísa z ôknom -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulísa z vráti -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kulȋsen – glej kulȋsa
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mêhka kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
napráva za gròm -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ódrska glásba -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
paravánska kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
párkoven tudi parkôven -vna -o prid. (ȃ; ō) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkih
♦ urb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó) 1. v katerem je toliko česaa) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati;
polna košara, vreča;
do polovice poln;
skoraj poln;
zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medomb) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah;
hoteli so v počitnicah polni;
polna skladišča;
ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln 2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvara) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni;
ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože;
obe roki ima polni;
ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled 3. ki predstavlja najvišjo stopnjoa) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka;
dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesekb) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti;
nasad je v polni rodovitnosti največji;
stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti 4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi;
književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz 6. ki ni votel, je iz celega: poln rog;
polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk;
polna stran opomb;
prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetjupôlno
1. prislov od poln: glas je zvenel polno; polno razvita osebnost
2. veliko, mnogo: na cestah je polno ljudi / v njem je polno življenja / gozd nudi vse polno koristi
● ekspr. povsod ga je polno povsod ga lahko srečaš; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; sam.:, ekspr. dajati iz polnega veliko, radodarno; ekspr. kot umetnik se je iz polnega izživljal v poeziji najbolj celovito, popolno; ekspr. izobraženstvo hoče zajemati iz polnega hoče biti dobro obveščeno, seznanjeno; ekspr. njegove sodbe navadno zadenejo v polno so točne, pravilne; so učinkovite
♦ lov. zadeti žival v polno smrtno; šport. metati na polno pri kegljanju metati, ko stojijo vsi keglji; metati določeno število lučajev, pri čemer se podrti keglji po vsakem lučaju postavijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pomíčna kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
portál -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
portálna kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
portálna máska -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
portálna stránska kulísa -e -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
portálni stòlp -ega stôlpa m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razpoložênjska glásba -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
scéna -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
scénski elemènt -ega -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
silhuétna kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smúčna kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sofíta -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stránska kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stròp strôpa m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tŕda kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vrtljíva kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zakulȋsen – glej kulȋsa
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zakulȋsje – glej kulȋsa
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zakulísje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zložljíva kulísa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zrásti zrástem
in zrásem
dovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)7.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.
8.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
zvóčen -čna -o prid., zvóčnejši (ọ̄ ọ̑) 1. nanašajoč se na zvok: zvočni pojavi / zvočna naprava, priprava / zvočni signal, znak / zvočni dražljaj / dosegati posebne zvočne učinke; zvočni vtis govora; zvočna podoba besede; zvočna skladnost / zvočni časopis na (magnetni) trak ali kaseto posneti aktualni članki ali obvestila za slepe; zvočni film film z dialogi, glasbo in šumi; zvočni zapis; zvočno sporočilo / zvočna in toplotna izolacija / zvočna hitrost; zvočna jakost
● prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka
♦ elektr. zvočni ojačevalnik; film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; film., rad. zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; glasb. zvočni tlak tlak, merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; rad. zvočni posnetek; zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri; zvočna kulisa posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki; zool. zvočni mehur organ za krepitev glasu pri nekaterih živalih2. ki lepo, dobro zveni: zvočen glas;
pesnikov jezik je zvočen;
zvočne orglice / odmev je napolnil zvočne oboke grajskih dvoran zvóčno prisl.:
zvočno in slikovito izraziti; zvočno bogat, poln
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zvóčna opréma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zvóčno ozádje -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.