ballet de cour -- -- -- m neskl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Chúr -a [kur] m, zem. i. (ȗ) |švicarsko mesto|: v ~uchúrski -a -o (ȗ)Chúrčan -a m, preb. i. (ȗ)Chúrčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
couránta -e [kur] ž (ȃ) glasb.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čōrav -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvòr -a m 1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80 2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169 3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207 4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
glédati Frazemi s sestavino glédati:
[da] pri ušésih vèn gléda kómu,
glédati iz očí v očí,
glédati kàj v róžnati lúči,
glédati kàkor čúk z visôkega kólca,
glédati kàkor húda úra,
glédati kàkor lévi razbójnik [na krížu],
glédati kàkor mìš iz móke,
glédati kàkor rís,
glédati kàkor skozi stêklo,
glédati kàkor sôva,
glédati kóga kot žába jájce,
glédati kóga od zgôraj dôl,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
glédati kómu v lônec,
glédati kot bìk v nôva vráta,
glédati kot čúk,
glédati kot čúk na pálici,
glédati kot mìš iz móke,
glédati kot rís,
glédati kot têle v nôva vráta,
glédati kot vrág iz vŕča,
glédati [na kàj] skózi róžnata očála,
glédati na kóga/kàj z distánco,
glédati na vsák évro,
glédati répo od spôdaj,
glédati [samó] na svój žèp,
glédati [samó] za svój žèp,
glédati smŕti v obràz,
glédati smŕti v očí,
glédati v prázno,
klínc te gléda,
kúrc te gléda,
ne glédati v zobé čému,
pri ušésih kómu kàj vèn gléda
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kāj1 čẹ̄sa zaim.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kjẹ̄ prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.-C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kúra1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kȗra2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kǜra -e ž kura: Tyuk, kokôs, küra AIN 1876, 32; v-ednom kouti praszczi jejjo, v-drügom küri szedijo KOJ 1845, 39; Küri AI 1878, 24; na samošnom dvôri plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; jásztrebi, steri nase küre tá noszi AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kúrac Frazemi s sestavino kúrac:
bóli me kúrac,
iméti póln kúrac kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kȗrec -rca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ne- predpona
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin,
gálski petelíni,
kot petêlin na gnóju,
rdéči petêlin,
spustíti rdéčega petelína,
ukrotíti rdéčega petelína,
vstájati s petelíni,
zbújati se s petelíni
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plóditi -im nedov. poditi, preganjati: tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pólt Frazemi s sestavino pólt:
kúrja pólt,
kúrja pólt oblíje kóga,
kúrja pólt spreletáva kóga,
kúrja pólt spreletí kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
purán Frazemi s sestavino purán:
dáviti purána,
rdèč kàkor purán,
rdèč kot purán,
zardévati kot purán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rúševec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sàmošen -šna -o prid. 1. nezložen, samostojen: Kelkoféle szo vküpglászniczke szamosni KOJ 1833, 3; 1. Szamosni, kak: b, c AIN 1876, 6 2. samoten: tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vnòžina -e ž 1. množina, veliko število: Sokaság; vno'sina KOJ 1833, 172; kako koli mi za vnoſina greihov volo nemoremo TF 1715, 36; pokeidob toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; Lübézen zakriva vno'zina grejhov KŠ 1754, 58; Od vno'zina grejhov Jezus je ſcse zakriti BKM 1789, 22; razplôdi je za volo vno'zine zlocsasztnoszti nyihove TA 1848, 5; I tou csinécſi veliko vno'zino rib ſzo vnyega záprli KŠ 1771, 179; Goszpodne Bo'se, ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa pripelao KM 1783, 90; Herodes Vno'zino lejpe deczé pomouro BKM 1789, 58; Ne gledáj nad ſzebom grejhov vno'sino SŠ 1796, 69; Nego szini poroucsi vno'sino pejnez KOJ 1848, 32; plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; ár je nej vu vno'zini nikoga 'zitek nyegov KŠ 1754, 62; Po vno'sini tvoje ſzmilenoszti KM 1783, 9; v-nezmernoj vno'sini ide zPannonie KOJ 1848, 3; v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; Da sze vno'zine pá kre tébe vküp szprávijo TA 1848, 6 2. množica: Ta vno'ſina ſze je csüdivala KM 1796, 118; Te vno'zine pa ti vörvajoucsi je bilou edno ſzrczé KŠ 1771, 353; Czaszar sze vno'sine zboji KOJ 1848, 9; I na nágli poſztáne zangyelom vno'zino vojſzké nebeſzke KŠ 1771, 168; i vnouga vno'zina od Galilee ga je naſzledüvala KŠ 1771, 109 3. slovnično število: Vküpnoimé, stero, vno'zino znamenüje AIN 1876, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.