Tiskanje

bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm (Št.)-Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

cəbáda, f. der Stoß mit dem Fuße, der Fußtritt, Cig., Goriš., Ip. in Kras-Erj. (Torb.); — prim. benetsko-laški zampada, ein Schlag mit der Pfote, Erj. (Torb.) = Let. 1883., 346.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper (v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

làški -a -o prid. laški: Laška topola má visiko stojéče veje AI 1878, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

laški [lȃški] pridevnik

italijanski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

laški2 prisl. italijansko: kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ nej ſo lashki snali ǀ on ſam je taku po lashki pejl laški1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

lẹ́ščnik, m. die Haselnuss; laški l., die wälsche Haselnuss: divji l., die Pimpernuss (staphylea pinnata), C.; — piše in govori se nav.: lẹ́šnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ókom, adv. v okom priti čemu, einer Sache (einem Übel) zuvorkommen, steuern, Einhalt thun, Cig., C., M., nk., ob laški meji-Levst. (Rok.), Tolm., Ip.; tudi: okom priti, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.-C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

óreh tudi òri oréja m oreh: Nux Ori KMS 1780, A9; Dió; oréh KOJ 1833, 153; Ori KAJ 1870, 112; laški ori AI 1878, 52; Grüške, jáboka, orei i drugi szád KAJ 1870, 27; Dúge zimszke dni sze deca z-orêi i jáboki zmênya KAJ 1870, 60; ti edni z-orejami rogácso AIP 1876, br. 1, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

spréšati se -am se dov. stisniti se v stiskalnici: sád, z šteroga se spreša tak imenüvani laški oli AI 1878, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.-Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.