Tiskanje

dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams

dívje

prisl.:

divje kričati

divje rasti

divje voziti

divje romantična pokrajina

divje smo navijali za naše moštvo

●

ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

evrazijčev

Predlog

evrazijčeva evrazijčevo pridevnik

IZGOVOR: [eu̯rázijčeu̯], ženski spol [eu̯rázijčeva], srednji spol [eu̯rázijčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

..ež m. prip. obr.
1. člov. 'vršilec' grábež, gúlež, hlínež, klátež, motovílež
2. člov. 'opravkar' bábež, búrkež, prismódež, trápež
3. člov. 'nosilec lastnosti' brezbóžnež, duhovítež, hudôbnež
4. člov. 'poudarjenost' heródež, júdež
5. člov. 'ime, priimek' Jánež, Lúkež
6. 'vršilnik' bódež, kájfež
7. 'dejanje' drémež, krádež, lájež, tépež, vŕvež
8. 'rezultat dejanja' čúdež, čŕtež, délež
9. 'snov' bélež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]

1.

kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič

2.

kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu

3.

navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti

4.

srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič

FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: ↑goniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

háski háskija; in husky samostalnik moškega spola [háski]

srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski haski

STALNE ZVEZE: sibirski haski
ETIMOLOGIJA: ↑husky

krvoslédec -dca m (ẹ̑)
lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krvoslédec -dca m

lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi

SINONIMI:

lov. barvar, knj.izroč. krvosledni pes, lov. sledar

GLEJ ŠE: pes

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

láj -a m (ȃ)
knjiž. lajanje, lajež: zaslišati laj; pasji laj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje]

1.

oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajež

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno lajež

2.

slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajež

3.

slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajež

FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno
ETIMOLOGIJA: ↑lajati

lajanje s lajanje, lajež: v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese … tu paſie lajajne im. ed., inu opraulajne, te ſmerdlive nezhiſtoſti, inu presheshtva (II, 453) ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka, lajanie tož. ed. eniga pſa (II, 244)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lájati lájam nedovršni glagol [lájati]

1.

oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno glasno, zadirčno govoriti

3.

slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno

FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lȃjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa]

1.

oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno lajanje

2.

slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje

3.

slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje

ETIMOLOGIJA: ↑lajati

lájež -a m (ȃ)
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajež; glasen lajež; lajež lisice, psov / lajež strojnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lájež -a m z -em pojm. (ȃ) pasji ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lájež -a m

GLEJ SINONIM: lajanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lomást1 in lomàst -ásta m (ȃ; ȁ á) knjiž.
1. hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje
2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sledár -ja m (á)
srednje velik lovski pes rjave barve z visečimi uhlji in gosto, kratko dlako: gojiti sledarje
// lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi; krvosledec: lajež sledarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slédec -dca m (ẹ̑)
lov. pes, ki sledi divjad: lajež sledcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Sta medmeta »hija« (slov.) in »yeehaw« (angl.) povezana?

Zanima me, ali je med angleškim kavbojskim vzklikom yeehaw (in podobnimi ustreznicami v drugih jezikih) ter slovenskim vzklikom jiha ali ija, ki naj bi spodbujal konja k delu, kakšna povezava. Za kako staro besedo pravzaprav gre in kje ima svoj izvor?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stékel stêkla -o [stekəu̯] prid. (ẹ́ é)
1. ki ima steklino: stekel pes; stekla lisica; ta žival je stekla; divja okrog kot stekel pes / kot psovka izgini, ti stekli pes
2. ekspr. silovit, divji: od daleč je bilo slišati stekel lajež / med njima se je razvila stekla borba
● star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; prim. steči2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šakálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šakale: šakalski lajež / šakalski obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šakálski -a -o (ȃ) ~ lajež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vijuga

Predlog

vijuge samostalnik ženskega spola

pisno znamenje

IZGOVOR: [vijúga], rodilnik [vijúge]

PRIMERJAJ: tilda

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zakulísen -sna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na zakulisje: zakulisni prostor / streljanje, pasji lajež in drugi zakulisni odrski efekti
2. ekspr. javnosti prikrit, navadno povezan s spletkami: zakulisni boj; zakulisna diplomacija; zakulisno odločanje / zakulisne osebnosti / zakulisne spletke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zrédka prisl. (ẹ̑)
knjiž. redko, poredko: zredka obiskuje svoje starše; nočno tišino je le zredka pretrgal lajež psov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.