Tiskanje

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]

1.

prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju

1.1.

2.

ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivak

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji]

1.

ki je v zvezi s čebelami ali gojenjem čebel

STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən]

1.

ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv

2.

ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev

STALNE ZVEZE: fluidna tehnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej ↑fluid

folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni]

1.

ki je v zvezi s folkloro 1.

2.

ki je v zvezi s folkloristi 1.1., 1.2. ali folkloro 1.1., 1.2.

,

v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični

ETIMOLOGIJA: ↑folklora

góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski]

1.

ki je v zvezi z gobarji ali gobarstvom

1.1.

gobarje

gobarstvu

ETIMOLOGIJA: ↑gobar

hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc]

1.

kdor živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živel v takem kraju

2.

kdor hodi v gore, hribe; SINONIMI: gornik, hribolazec

3.

slabšalno neuglajen, neroden, omejen človek

ETIMOLOGIJA: ↑hrib

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás]

1.

godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz ↑kontra + ↑bas - več ...

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

mákroekonómski mákroekonómska mákroekonómsko pridevnik [mákroekonómski]

1.

ki je v zvezi z makroekonomijo 1.

ETIMOLOGIJA: ↑makroekonomija

MHz simbol

1.

simbol za enoto megaherc, megahertz

2.

del pridevniške zloženke v obliki n-MHz megaherčni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑megahertz

mílilíter mílilítra samostalnik moškega spola [mílilítər]

merska enota za izražanje prostornine, tisočina litra; simbol: ml

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Milliliter, angl., frc. millitre, it. millilitro, iz novoklas. milli.. ‛tisoči del osnovne enote’ iz lat. mille ‛tisoč’ + ↑liter

móča móče samostalnik ženskega spola [móča]

1.

stanje tal, ozračja ob pogostih, obilnih padavinah

2.

ekspresivno padavine, zlasti dež

3.

ekspresivno mokrota, vlaga

ETIMOLOGIJA: ↑močiti

monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún]

1.

deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...

narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa]

rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus

STALNE ZVEZE: gorska narcisa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...

obvòd obvóda in obvôda samostalnik moškega spola [obvòt obvóda] in [obvòt obvôda]

1.

vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: bypass

2.

iz medicine priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: bypass

2.1.

;

SINONIMI:

bypass

3.

ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno bypass

ETIMOLOGIJA: iz *obvesti iz ↑vesti - več ...

osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc]

1.

tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja

1.1.

1.2.

2.

skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

3.

iz literarne vede verz z osmimi zlogi

ETIMOLOGIJA: iz osmer iz ↑osem

pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica]

1.

ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka

1.1.

;

SINONIMI:

partnerka

2.

ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka

3.

ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka

3.1.

;

SINONIMI:

partner, partnerka

ETIMOLOGIJA: ↑partner

plétnjar glej plétnar

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

1.1.

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h]

1.

manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh

1.1.

2.

iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae

STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...

róler rólerja samostalnik moškega spola [róler]

1.

v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, rolarka

2.

kemičnemu svinčniku podobno kroglično pisalo s črnilom

3.

valju podoben pripomoček za masažo, krepitev mišic

4.

iz športa zasuk telesa ob obrambi ali reševanju žoge pri odbojki, po katerem se igralec, igralka postavi nazaj v prvotni položaj

STALNE ZVEZE: hitrostni roler, hokejist na rolerjih, hokej na rolerjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. roller, okrajšano iz roller skate, iz roller ‛valj’ in skate ‛drsalka’

sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

inčun

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k ↑sardina

septét septéta samostalnik moškega spola [septét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz sedmih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina sedmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Septett iz it. settetto iz sette ‛sedem’, umetno prilagojeno lat. septem - več ...

stríček stríčka samostalnik moškega spola [stríčək]

1.

ekspresivno mamin ali očetov brat

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

1.3.

ekspresivno

Miklavž

Božiček

dedek Mraz

FRAZEOLOGIJA: striček Sam
ETIMOLOGIJA: ↑stric

špórtnica špórtnice samostalnik ženskega spola [špórtnica]

ženska, ki se ukvarja s športom

ETIMOLOGIJA: ↑športnik

varán varána samostalnik moškega spola [varán]

večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus

STALNE ZVEZE: komodoški varan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran

vèlemójstrski vèlemójstrska vèlemójstrsko pridevnik [vèlemójstərski]

1.

ki je v zvezi z velemojstri 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v čem zelo dober, najboljši

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑velemojster

vnúčka vnúčke samostalnik ženskega spola [wnúčka]

ekspresivno vnukinja

ETIMOLOGIJA: ↑vnuček

vršác vršáca samostalnik moškega spola [vəršác]

ekspresivno visoka gora ali vrh take gore

ETIMOLOGIJA: ↑vrh

zakikiríkati zakikiríkam dovršni glagol [zakikiríkati]

1.

oglasiti se z visokim, zateglim, predirljivim glasom, značilnim za petelina

2.

ekspresivno javno opozoriti na kaj, napovedati kaj, navadno med prvimi

ETIMOLOGIJA: ↑kikirikati

zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]

1.

označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo

1.1.

2.

ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa

2.1.

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

3.

neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli

ETIMOLOGIJA: ↑količiti

zobátec zobátca samostalnik moškega spola [zobátəc]

1.

večja plenilska morska riba s krepkim trupom, veliko glavo in večjimi zobmi; primerjaj lat. Dentex dentex

1.1.

ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv. zùbatac iz ↑zobat

žábar žábarja samostalnik moškega spola [žábar]

1.

kdor lovi žabe, zlasti za prodajo

2.

neformalno, navadno slabšalno Ljubljančan

2.1.

neformalno

navadno slabšalno

3.

neformalno, navadno slabšalno Francoz

ETIMOLOGIJA: ↑žaba

žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa]

1.

neformalno milo

2.

neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica

FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...

žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]

1.

povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

2.

ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

3.

ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih

3.1.

ekspresivno

4.

ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika